S praznikom praznujejo prihod Svetega Duha, ki je po navajanju Svetega pisma prišel nad zbrane učence in Marijo, ter ustanovitev Cerkve. V več evropskih državah praznujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan.

Po učenju Katoliške cerkve Sveti Duh skupaj z Očetom in Sinom tvori Sveto Trojico, pri čemer gre za enega Boga v treh različnih naravah.

Po binkoštih – pojem izvira iz grške besede pentekoste, ki pomeni petdeseti – se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Na binkoštno nedeljo v cerkvah velikonočno svečo z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu.

Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. V Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem pa imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan.

Evangeličani binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.

Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih. Letos ga enako kot veliko noč obhajajo en teden pozneje kot katoliki in evangeličani.