Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je uvedel digitalne bone, predpisuje, da morajo posamezniki, ki prek bona kupijo računalniško opremo, to imeti v posesti najmanj dve leti od nakupa, opozarja državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo Matej Kalan. "Če ga ne bi imel v svoji lasti, se tega posameznika za prekršek prodaje naprej lahko tudi kaznuje s kaznijo od 600 do 1800. Pozval bi, da boni niso za to namenjeni, da kupiš slušalke za 150 evrov in jih prodaš za 120 evrov."

Sorodna novica Stojmenova Duh napovedala spremembo zakona, ki zagotavlja digitalne bone

Digitalne bone lahko za zdaj unovčijo zgolj učenci zadnje triade, dijaki in študenti, starejši od 55 let, ki jim bon pripada le ob opravljenem tečaju, pa do bonov za zdaj ne morejo.

"Število upravičencev, starejših od 55 let, bo samo pet tisoč, ker je toliko razpisanih izobraževanj, kar je bistveno manj od vseh starih 55 let ali več. Teh je več kot 700 tisoč. Odstotek je bistveno premajhen, da bi lahko dosegli neko povišanje digitalne pismenosti med to populacijo," je povedal Kalan.

Zato na ministrstvu že načrtujejo povečanje števila izobraževanj in širšo, javno dostopnost vsebin tako, da bi ta izobraževanja lahko izvajali tudi prostovoljci in mentorji, ne pa samo podjetja, izbrana prek javnega razpisa. Predvsem pa tečajnikov v prihodnje ne nameravajo nagrajevati z boni za nakup strojne opreme, saj kot pravijo na ministrstvu, se digitalna pismenost povečuje z veščinami, ne pa z luksuzno računalniško opremo.