Na kongresu je bilo sicer delegatom razdeljenih 168 glasovnic. Oddanih jih je bilo 153, od tega pa je bila ena neveljavna.

Za tri podpredsedniška mesta se je potegovalo šest kandidatov - poleg dozdajšnjih podpredsednikov Olge Franca in Janeza Tomšiča še Jasmina Opec, Marko Zidanšek, Franc Pukšič in Igor Draksler. Delegati so se nazadnje odločili za Olgo Franca, Janeza Tomšiča in Jasmino Opec.

SLS ne bo šel v novo vlado
"Kje je danes SLS? Na strani ljudi. In kje je slovensko ljudstvo? Na ulicah in trgih," je v svojem nagovoru na kongresu stranke dejal Franc Bogovič in zatrdil: "SLS je odgovor na to, kar danes zahteva ljudstvo!"

Ponovil je, da SLS ne bo šel v vlado, ki se oblikuje, saj je "obremenjena z enako hipoteko kot vlada, iz katere smo izstopili". "SLS je tista stranka, ki je v prejšnjem mandatu jasno pokazala, kako lahko tudi opozicijska stranka naredi veliko dobrega za Slovenijo," je dejal. O sodelovanju s strankami, ki bodo ob verjetni novi vladi ostale v opoziciji, pa je povedal, da je SLS samostojna stranka in jih "ne zanimajo drugi kolegi v opoziciji".

Bogovič je po izvolitvi napovedal, da se bo držal korenin, iz katerih SLS izhaja. Ob tem je poudaril, da želijo stranko odpreti tudi navzven in na prihodnjih volitvah v Evropski parlament tudi dobiti poslanca iz svojih vrst, predvsem pa tudi stopiti v svet Evropske ljudske stranke na dejavnejši način. Dejal je tudi, da se bo že dan po kongresu treba začeti intenzivno pripravljati na volitve.

Čustveno slovo Žerjava
Kongres je odprl Žerjav, predsednik v odhajanju, ki je v nagovoru poudaril, da zdaj ni čas, ko bi lahko prevladovali osebni interesi, temveč čas, ko je treba energijo usmeriti v interes stranke in ljudi. Zagotovil je, da bo SLS še naprej podpiral dobre rešitve ne glede na to, ali prihajajo s strani vladne koalicije ali drugih opozicijskih strank. "Ni pomembno, kdo ponudi dobro rešitev, za družbo je pomembno, da so dobre ideje in da so rešitve predvsem na voljo," je zatrdil.

"Danes ni čas za pranje umazanega perila, čas je, da stopimo skupaj in enotno podpremo novo obdobje stranke", je v svojem poslovilnem, čustvenem nagovoru, dejal predsednik SLS-a Radovan Žerjav.

Ponovil je besede iz nagovora pred štirimi leti
Po zahvali sodelavcem je nagovor sklenil z besedami iz svojega govora na kongresu leta 2009, ko je bil izvoljen za predsednika: "Nikoli nisem razmišljal, da bi bil poklicni politik. Pravzaprav se tudi danes ne počutim tako. Zato tudi stvari, ki so politiko ljudem odtujile, težko razumem in jih ne sprejemam. Politike ne razumem kot uporabe ali zlorabe politične moči. Politika zame ni boj za oblast in delitev plena. Politiki želim spremeniti predznak. Čeprav morda zvenim naivno, mislim resno in iskreno."

Kot je še povedal Žerjav, SLS "nikoli ni bila, ni in ne bo ujetnik ali podaljšana roka kogar koli". Med drugim je ocenil, da je bila njihova odločitev, da ne sodelujejo v potencialni novi koaliciji, pravilna. Poudaril je, da je treba vztrajati pri ničelni toleranci do korupcije tako znotraj stranke kot izven nje. Po njegovem mnenju je edino prav, da se je SLS kot stranka "v tem zapletenem času zelo jasno distancirala od obeh največjih strank, ki več kot očitno nista zmožni v svojih vrstah razrešiti problema korupcije, še manj pa spoštovati institucij pravne države," je dodal.

Priložnost za opravičilo
Priznal je, da je tudi sam "naredil kakšno napako ali neumnost, a to spremlja tiste, ki delajo". "V kolikor sem ob tem koga osebno prizadel, se ob tej priložnosti opravičujem," je dejal. "Zame ni Šrotovih, Podobnikov, Kanglerjev in ne vem katerih še," je izpostavil Žerjav. Kot pravi, so le tisti, ki delujejo v dobro SLS-a in Slovenije, ter tisti, ki jim "politika na državni ali lokalni ravni pomeni le vzvod za dosego lastnih in materialnih drugih ciljev". Če se nekdo želi uspešno spopasti s problemi, mora najprej začeti pri sebi ne glede na to, kako velik je ta problem, tudi znotraj stranke.

Žerjav je sicer že novembra lani napovedal, da ne namerava več kandidirati za predsednika stranke. Odločitev je sporočil po dogodkih, povezanih z izključitvijo Franca Kanglerja iz stranke. Kot je takrat pojasnil, je bil vzrok njegove odločitve tudi "stanje duha, kulture in nedialoga znotraj celotne slovenske politike".

Gaiser odločbe o zavrnjeni kandidaturi še ni dobil
Za vodenje ljudske stranke se je potegoval le dozdajšnji podpredsednik stranke ter minister za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Franc Bogovič. Kandidaturo je sicer napovedal tudi Laris Gaiser iz Slovenske kmečke zveze, a je odbor SLS-a njegovo kandidaturo zavrnil, saj ni skladna s statutom stranke, po katerem mora biti predsednik tudi njen član.

Gaiser je ob prihodu na kongres v izjavi novinarjem dejal, da ne on ne Slovenska kmečka zveza še vedno nista prejela odločbe izvršilnega odbora stranke, da njegova kandidatura ne izpolnjuje pogojev. "Bomo videli danes, kaj se bo zgodilo," je dejal. Vendar je nato kongres predčasno zapustil. Eden od najvidnejših članov in nekdanji predsednik stranke Franc Zagožen pa je povedal, da ima občutek, kot da se je poskušal zgoditi SDS-ov prevzem njihove stranke.