K ozemlju obmorske države spada tudi pravica do pristopa v mednarodne vode. Prebivalci Istre in Slovenskega Primorja so to pravico skozi stoletja nemoteno uživali celo ne glede na formalno vključenost v tuje državne tvorbe. Ta pravica je za prebivalstvo tega območja eksistencialnega pomena in za Slovenijo bistvena sestavina njene državnosti. Zato se Slovenija tej pravici v nobenem primeru ne more odpovedati.
"Zbiranje podpisov poteka dobro, v okviru naših razpoložljivih sredstev. Trenutno smo jih zbrali nekaj manj kot 1.000, a smo šele na začetku, saj smo komaj pred dnevi dali oglas na študentski servis, da iščemo pomoč," je za MMC dejal predsednik Stranke slovenskega naroda Lovro Škrinjarič.
Po njegovih besedah bodo podpise zbirali vse do zakonsko določenega roka, saj so to tudi obljubili. Dodaja, da je treba spoštovati voljo ljudi, hkrati pa podati kritiko slovenskim oblastnikom, ki so volivce pozivali, naj svojega podpisa za referendum ne prispevajo.
Škrinjarič je še napovedal, da bodo verjetno vložili ustavno presojo zakona o razpisu referendumov, saj je v tako kratkem času skoraj nemogoče zbrati 40.000 podpisov, v njem pa je tudi kup nejasnosti.
Pahor zadovoljen, da ni veliko podpisov
Slovenski premier Borut Pahor se je odzval na informacijo o zbranih podpisih in dejal, da je s tem zadovoljen saj bo "zavarovana ustavna pravica glede zbiranja podpisov, hkrati pa podpisov ne bo dovolj za razpis referenduma." Tako bo po njegovih besedah lahko uveljavljena volja treh četrtin poslank in poslancev, ki so se izrekli za ratifikacijo. To bo tudi povod za povabilo Hrvaške na vrh Nata v Kehlu in Strasbourgu.
Na zbiranje podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato je Pahor v Bruslju opozoril vse sogovornike, s katerimi se je ob robu izrednega neformalnega vrha EU-ja pogovarjal o zastoju Hrvaške v pogajanjih z EU-jem zaradi vprašanja njene meje s Slovenijo. Posvaril je tudi, da slovenska zakonodaja dopušča možnost referenduma o vstopu Hrvaške v EU.
"Delitev v okviru Jugoslavije je irelevantna"
Svoje mnenje o spornem mejnem vprašanju med Slovenijo in Hrvaško pa je podal tudi starosta slovenske politike France Bučar. Pravi, da meja med državama doslej ni bila določena niti z mednarodnopravno obvezujočim aktom niti z medsebojnim dogovorom med republikama. Zgodovinsko je kot nesporno mednarodno priznana obstajala le meja med kronovinami avstrijskega cesarstva in Ogrsko kraljevino, ki se po njegovih besedah skozi stoletja ni spremenila. Zato je lahko izhodišče za dokončno razmejitev med republikama, je prepričan Bučar.
"Delitev ozemlja Istre v okviru Jugoslavije med Slovenijo in Hrvaško je mednarodnopravno irelevantna, ker je bila izvedena brez pravnih podlag celo v okviru jugoslovanske pravne ureditve in to na temelju osebnih odločitev komunističnih hierarhov ter brez privolitve prebivalstva, katero so te odločitve zadevale," pojasnjuje Bučar.
Kaj vse je še zapisal France Bučar, lahko preberete tukaj.
Za ozemeljsko razmejitev med republikama je po njegovem mnenju treba predhodno izvesti referendum na vseh območjih, kjer to zahtevata ena ali druga stran. Pravico do odločanja na referendumu imajo avtohtoni prebivalci slovenskega ali italijanskega državljanstva in njihovi potomci, ki so imeli stalno bivališče na območju referenduma na dan uveljavitve Pariške mirovne pogodbe iz leta 1947, je prepričan Bučar.
A. S. / M. R.
K ozemlju obmorske države spada tudi pravica do pristopa v mednarodne vode. Prebivalci Istre in Slovenskega Primorja so to pravico skozi stoletja nemoteno uživali celo ne glede na formalno vključenost v tuje državne tvorbe. Ta pravica je za prebivalstvo tega območja eksistencialnega pomena in za Slovenijo bistvena sestavina njene državnosti. Zato se Slovenija tej pravici v nobenem primeru ne more odpovedati.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje