Premikanje urnih kazalcev je bila v EU-ju običajno priložnost za razprave o ukinitvi premikanja ure, ki naj bi ga po predlogu Bruslja končali leta 2021. Vendar se to ni zgodilo – načrte so poleg razhajanj članic glede tega, kateri čas uveljaviti, prekrižale tudi covidna in nato energetska kriza ter draginja.

Predlog komisije je namreč obtičal na Svetu EU-ja, ob vseh perečih vprašanjih, s katerimi se spoprijema Evropa, pa razprava o ukinitvi premikanja ure ne pride na vrsto. Kot kaže, bomo uro v Sloveniji in drugod po EU-ju premikali vsaj še prihodnjih nekaj let, saj je Evropska komisija v uradnem listu EU-ja objavila časovni razpored poletnega časa za obdobje do leta 2026.

Predlog Bruslja za ukinitev premikanja ure je leta 2018 sprožila spletna anketa na ravni EU-ja, v kateri je 84 odstotkov udeležencev podprlo ukinitev menjave časa. Odločitev, kateri čas izbrati za stalnega, je komisija prepustila državam članicam, ki naj bi se med seboj uskladile in s tem preprečile zmedo pri delovanju notranjega trga. Vendar pa se je to izkazalo za zahtevno nalogo.

Države naj bi komisijo do aprila 2020 uradno obvestile, ali nameravajo trajno uvesti poletni ali zimski čas, vendar pa je razprava o tem ob izbruhu covidne krize zastala. Žogica je tako še vedno na strani Sveta EU-ja, ki je nazadnje o ukinitvi dvakratne spremembe časa razpravljal pred približno tremi leti.

Zagovorniki premika ure sicer poudarjajo, da s tovrstno potezo prihranimo energijo, več svetlobe zmanjša število prometnih nesreč in obseg kriminala, pozitivne učinke naj bi imelo tudi gospodarstvo. Nasprotniki premika pa menijo, da energetskih prihrankov ni, negativni učinki naj bi se odrazili tudi na biološki uri ljudi. Podobno menijo tudi v evropskih institucijah, saj je po njihovem mnenju namen premikanja ure manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.

Takratna vlada se je nagibala k zimskemu času, javno mnenje bolj naklonjeno poletnemu

Slovenska vlada je ob predlogu Bruslja sporočila, da načeloma podpira ukinitev premikanja ure. V Sloveniji pa bi glede na takratna pojasnila ministrstva za infrastrukturo obveljal standardni zimski čas. Po drugi strani je javno posvetovanje pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času.

Tudi Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega. K uvedbi stalnega poletnega časa se je zaradi pozitivnih učinkov na turizem ogrevala tudi hrvaška vlada. S tem pa se je začela kazati potencialna zmeda, ko bi npr. Avstrija imela poletni čas, Slovenija zimskega, Hrvaška pa spet poletnega. Pogovori potem niso dali rezultata.

Evropsko združenje za raziskave spanja je v pismu Evropski komisiji navedlo, da zimski čas izboljša spanec in je bolj zdrav za srce ter ima pozitivne učinke na telesno težo. Z uvedbo zimskega časa pa bi se, kot so dodali, tudi znižalo uživanje alkohola in tobaka, pa tudi pojavnost raka. Izboljšalo bi se psihološko zdravje, pa tudi uspešnost v šoli in na delovnem mestu.

V Sloveniji premikanje ure uvedeno leta 1982

V Evropski uniji velja ureditev poletnega časa od leta 1980, kar zagotavlja enoten pristop glede premikanja ure na enotnem trgu. Nekatere članice pa so poletni čas začele uporabljati že pred tem. V Sloveniji so tako kot drugod v nekdanji Jugoslaviji premikanje ure uvedli leta 1982.

Članice EU-ja so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, poletni čas pa so uvedle, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Za Irsko in Portugalsko velja zahodnoevropski čas, srednjeevropski čas velja za 17 članic Unije, tudi Slovenijo, vzhodnoevropski čas pa za Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Finsko, Grčijo, Latvijo, Litvo in Romunijo.