Verniki po domovih in v cerkvah na prvo adventno nedeljo prižgejo prvo svečo, k pripravi na cerkvene praznike pa sodi tudi duhovna priprava v obliki molitve, so sporočili s Slovenske škofovske konference.
Advent se konča 24. decembra
Čas priprav na božič, imenovan advent, se konča v tednu po četrti adventni nedelji - na božično vigilijo, 24. decembra.
Foto: Juhuhu, veseli december je (skoraj) tu!
Latinska beseda adventus pomeni prihod. V Rimskokatoliški cerkvi poznajo dva "Gospodova prihoda": prvi prihod je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa, ki je prišel na svet po materi Mariji, drugi Jezusov prihod pa kristjani pričakujejo na sodni dan.
Duhovna priprava v obliki molitve in duhovne poglobitve
Duhovna priprava na božič poteka v obliki molitve in duhovne poglobitve, lahko pa tudi v obliki prejema zakramenta sprave, odpovedi, posta, dobrih del ali miloščine. Fizična priprava poteka v obliki priprave adventnega venca s štirimi svečami, na katerem bodo, kot pravijo v SŠK-ju, verniki danes prižgali prvo svečo, nato pa vsako nedeljo novo svečo.
Etnologinja Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja pojasnjuje, da se je oblikovanje adventnega venca v večjem delu Slovenije uveljavilo v 80. letih 20. stoletja, "le Slovenci v Kanalski dolini so ga poznali že na začetku 20. stoletja".
Kako je bilo v času adventa včasih?
V preteklosti so otroci štiri adventne nedelje hodili k jutranjim mašam z zelenimi adventnimi venci in gorečimi svečami na glavi, po maši pa so po besedah Židove koledovali po domovih in pri tem peli adventne in božične pesmi. "Do srede 20. stoletja so še marsikje upoštevali neobvezni post, to je bilo obdobje, ko fantje niso ne prepevali ne vasovali, ni bilo ženitovanj in veselic," dodaja.
M. N.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje