Čeprav je Slovenija naredila velik korak naprej glede varstva pravic otrok v kazenskih postopkih, pa so potrebne bistvene izboljšave za spoštovanje otrokovih pravic tudi na področju civilnega prava, zlasti kar zadeva zamude v družinskih postopkih, ki vključujejo otroke, je zapisano v uvodnem poročilu projekta.

Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo leta 2022 v civilnih sodnih postopkih 6749 novih družinskih zadev, konec leta pa je ostalo nerešenih 3447 zadev. Poleg tega je število nerešenih zadev o skrbništvu, stikih in nasilju v družini konec leta 2022 znašalo 1301, kar je približno 13 odstotkov več kot na koncu leta 2020 in 2,5 odstotka več kot na koncu leta 2021.

Lani naj bi se stanje na prvostopenjskih sodiščih še poslabšalo, saj je bilo do pred kratkim v celotni državi na voljo le nekaj izvedencev za izdelavo izvedenskih mnenj in je trajalo tudi do enega leta, da je postavljeni izvedenec sploh prevzel zadevo v delo. Obravnava zadev tako lahko traja od 14 mesecev do dveh let, v nekaterih primerih celo tri leta.

Po poročilu vrhovnega sodišča sta glavna izziva za premagovanje zamud pomanjkanje sodnih izvedencev klinične psihologije, ki so največkrat imenovani izvedenci v družinskopravnih postopkih, in pretirana uporaba pravnih instrumentov, saj je med postopkom zakonodaja pogosto neučinkovita in ni sistemskega pristopa.

Pomanjkanje izvedencev

Kljub razširitvi pristojnosti in identifikaciji novih strokovnjakov za izdelavo izvedenskih mnenj v zadnjih mesecih je njihovo skupno število še vedno premajhno, kaže poročilo, ki so ga strokovnjaki pripravili konec lanskega leta in predstavili na današnji konferenci.

Slovenska vlada je identificirala potrebo po prenovi civilno-procesne zakonodaje, zlasti kar zadeva zamude v družinskih postopkih, ki vključujejo otroke. Projekt, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Svet Evrope, pa naj bi prispeval k omenjeni reformi.

Zakonodajni okvir

Pregled zakonodajnega okvira in tehnična podpora pri pripravi nove zakonodaje bosta bistvenega pomena za sistemske rešitve, ki bodo privedle do učinkovitejšega in do otrok prijaznejšega postopka, so prepričani snovalci projekta, v katerem sodeluje tudi medresorska delovna skupina različnih deležnikov, ki prihajajo v stik z otroki v civilnih sodnih postopkih.
Projekt se je začel septembra lani in se bo zaključil februarja 2026. Pred začetkom izvajanja vsebinskih aktivnosti projekta pa je za opredelitev konkretnih potreb Svet Evrope organiziral posvetovanja s ključnimi zainteresiranimi stranmi, katerih rezultat je danes predstavljeno uvodno poročilo.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes je, kot so sporočili iz Sveta Evrope, na konferenci izpostavil, da je treba ves čas iskati načine, kako čim bolje poskrbeti za interese otrok v sodnih postopkih. Prepričan je, da bo projekt s povezovanjem vseh deležnikov in strokovnjakov pomembno prispeval k temu.

Pomen medsektorske koordinacije je poudarila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. Vodja enote za projekte sodelovanja na oddelku za otrokove pravice v Svetu Evrope Zara Gasparyan pa je spomnila na dosedanje uspešno sodelovanje Sveta Evrope in Slovenije pri različnih projektih. Med drugim je izpostavila ustanovitev Hiše za otroke, ki so bili žrtve ali priče zlorab, in izboljšanje pravnega sistema na področju mladoletnega prestopništva.