122 držav članic OZN-a je letos 7. julija sprejelo Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja (PPJO), s katero štiri petine članic OZN-a želijo dati nov zagon procesu odpravljanja jedrskega orožja, ki je na mednarodni ravni ustavljen že skoraj 20 let. Slovenija se je tako kot druge članice zavezništva Nato odločila, da pogodbe ne podpre oz. niti ne glasuje o njej.

Velik del slovenske javnosti je bil ob tem presenečen ali celo ogorčen zaradi takšne slovenske zunanjepolitične usmeritve. Prizadevanja za prepoved jedrskega orožja pa so doživela priznanje s podelitvijo Nobelove nagrade za mir organizaciji ICAN (International Campaign to Abolish Nuclear Weapons), ki si je deset let prizadevala za sprejetje te pogodbe na ravni OZN-a.

Skoraj sočasno s podelitvijo Nobelove nagrade aktivistom za prepoved jedrskega orožja se je v Sloveniji začelo podpisovanje peticije, pobudo je dal Mirovni Inštitut, za pristop Slovenije k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja.

Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je za MMC pojasnila, da je peticijo do zdaj podpisalo nekaj več kot 1.300 posameznikov, predsedniku vlade Miru Cerarju pa jo nameravajo predati v prihodnjih mesecih.

Tudi predsednik Pahor ni za prepoved
Zakaj Slovenija ne želi podpreti prizadevanj za prepoved jedrskega orožja, so nekateri slovenski politiki pojasnjevali v preteklih mesecih. Novi stari predsednik republike Borut Pahor je tako na soočenju pred drugim krogom volitev na TV Slovenija povedal, da sam ni za podpis pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ker je Slovenija članica zveze Nato in ker nobena država zveze Nato ni podpisala pogodbe o prepovedi. "Ker ostaja jedrska doktrina del te alianse," je dejal.

Premier Miro Cerar je ob gostovanju na 72. zasedanju Generalne skupščine ZN-a v New Yorku po takratnem poročanju medijev dejal, da vlada in tudi sam podpirata jedrsko razorožitev. Toda omenjena pogodba je v določenih vsebinah preveč "radikalna in nerealna." "Mi si prizadevamo za odstranjevanje jedrskega orožja, za razorožitev jedrskih velesil, ker je to huda grožnja človeštvu. Slovenija bo na tej poti vztrajala, seveda pa moramo to delati premišljeno in ne z nekimi ad hoc akcijami, ki so vnaprej obsojene na neuspeh in pri katerih gre bolj za neko promocijo stališč," je tedaj pojasnil Cerar in dodal, da je pogodba nesmiselna, če pri tem ne sodelujejo nosilke jedrskega oboroževanja.

Kakšno je uradno stališče Slovenije?
Na MZZ-ju pojasnjujejo, da je Slovenija zavezana vsem sklenjenim neširitvenim in razorožitvenim pogodbam in konvencijam s področja jedrske oborožitve ter spodbuja njihovo univerzalizacijo. "Svet brez jedrskega orožja je skupni cilj večine držav, razlike med stališči so v načinu, kako doseči ta cilj," so zapisali na MZZ-ju.

Slovenija se po njihovih navedbah zavzema za postopno razoroževanje na podlagi izvajanja pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), "saj je treba pred prepovedjo jedrskega orožja zagotoviti ustrezne tehnične pogoje." "Pri tem gre primarno za zagotovitev prepovedi jedrskih poskusov, vzpostavitev načina verifikacije jedrskega razoroževanja in doseg dogovora o omejitvi proizvodnje cepljivih snovi za jedrsko orožje. Ravno tako pomembna je zagotovitev ustreznih varnostnih pogojev, npr. ustavitev jedrskega in balističnega programa v Severni Koreji ter onemogočenje prehoda delov za jedrsko orožje v roke nedržavnih akterjev, teroristov," dodajajo.

Jedrsko orožje namenjeno obrambi
Slovenija je tudi članica Nata, jedrsko orožje pa je v Natovem strateškem konceptu del zmogljivosti za odvračanje in obrambo. "Nato je zavezan vzpostavitvi pogojev, ki bodo omogočili svet brez jedrskega orožja skladno z NPT na način, ki bo v podporo mednarodni stabilnosti in po principu nezmanjšane varnosti za vse," poudarjajo na MZZ-ju.

Slovenija ne bo pristopila k pogodbi
Slovenija ne bo pristopila k Pogodbi o prepovedi jedrskega orožja, ker njeno besedilo, kot pravijo na MZZ-ju ni skladno z našimi mednarodnimi zavezami (NPT) in zavezniškimi povezavami: "Poleg tega spodkopava NPT kot temeljno pogodbo na tem področju, ki v svojem 6. členu predvideva pogajanja v dobri veri o ukrepih za razoroževanje in njegovo prepoved pod učinkovitim mednarodnim nadzorom. Če bi bili besedili v neskladju, naj bi se upoštevala Pogodba o prepovedi, ne NPT, katere pogodbenica je Slovenija."

Pogodba o prepovedi jedrskega orožja prav tako ne upošteva postopnega pristopa k jedrskemu razoroževanju, ki ga zagovarja Slovenija in ki bi pomagal zagotoviti tehnično podlago za razorožitev. "Pogodba ne vzpostavlja verifikacijskega režima, kar je predvideno že v NPT-ju. Ravno tako pogodba ne upošteva trenutne varnostne situacije (Severna Koreja, terorizem) ter ne upošteva stališč držav, ki posedujejo jedrsko orožje," še pojasnjujejo.

Najbolj aktiven je Vatikan
Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja so do zdaj ratificirale le tri države, Gvajana, Tajska in Vatikan, ki ni polnopravni član Združenih narodov, temveč ima status "stalnega opazovalca s širšimi pooblastili." To pomeni, da lahko sodeluje pri pogajanjih o pogodbah, vendar po navadi nima pravice glasovati.

Zaradi aktivnega sodelovanja pri pogajanjih o omenjeni pogodbi so Vatikanu prvič dopustili, da glasuje kot polnopravni član OZN-a, kar so v Vatikanu označili kot svojevrsten mejnik. Vatikan pa nadaljuje svoja prizadevanja za promocijo pogodbe in je pred dobrim tednom celo gostil dvodnevno konferenco o možnostih za svet brez jedrskega orožja, ki so se je udeležili tudi predstavniki ZDA in Rusije, med govorniki pa je bila tudi namestnica generalnega sekretarja zveze Nato Rose Gottemoeller, ki je po poročanju tiskovne agencije CNA povedala, da imajo Nato in njegove zaveznice dolgo zgodovino naporov za zmanjšanje količin jedrskega orožja po svetu in da so od konca hladne vojne Nato zaveznice zmanjšale skupen arzenal jedrskega orožja za kar devetdeset odstotkov.

Udeležence konference je nagovoril tudi papež Frančišek, ki je med drugim dejal, da "zdravi realizem še naprej sveti z lučjo upanja na naš nemirni svet." "V zadnjem času, na primer v zgodovinskem glasovanju pri Združenih narodih, je večina članov mednarodne skupnosti ugotovila, da jedrsko orožje ni samo nemoralno, temveč ga je treba obravnavati tudi kot nezakonito sredstvo vojskovanja. Ta sklep je zapolnil pomembno pravno praznino, tako kot mednarodne konvencije izrecno prepovedujejo kemično orožje, biološko orožje, protipehotne mine in kasetne bombe. Še pomembnejše je dejstvo, da je to predvsem rezultat 'človekoljubne pobude', ki jo podpira pomembno zavezništvo med civilno družbo, državami, mednarodnimi organizacijami, cerkvami, akademijami in skupinami strokovnjakov," je sodelujočim na konferenci še pojasnil papež Frančišek.