V drugem delu seje Knovsa so obravnavali domnevno nezakonito uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov pri varovanju specializirane državne tožilke, ki vodi pregon zoper člane Kavaškega klana. Iz dokumentacije, ki so jo prejeli od enega od policistov, ki je bil nekaj časa v ekipi, ki je varovala tožilko, po besedah predsednika Knovsa Janeza Žaklja izhaja, da je "stanje na Centru za varovanje in zaščito katastrofalno".

Tudi po spremembah pri varovanju premierja Roberta Goloba naj bi na centru obstajala "ustaljena praksa, da nekateri zlorabljajo prikrite metode dela za doseganje lastnih interesov". Policiste in policistke, torej žvižgače, ki so prijavili kazniva dejanja in potrjevali navedbe tožilke, pa so sankcionirali, med drugim tudi z nižjimi plačami, je povzel Žakelj. Po njegovih navedbah iz pisma izhaja tudi, da "navedena mreža sega v sam vrh policije".

"Vsi vodilni so seznanjeni z zadevami. Apeliram na vse pristojne, da se te zadeve raziščejo," je pozval Žakelj. Pomembno je namreč, da je sistem varovanja zavezan vladavini prava, stroki in kompetentnosti ter da ne deluje brez nadzora, je poudaril. "Če želimo biti varni, pričakujemo, da bodo uradne institucije delale zakonito," je sklenil.

Sorodna novica Ogrožena tožilka nezadovoljna z varovanjem. Policija: Ugotovili smo določena tveganja.

"Percepcija varnosti med ljudmi je slabša zaradi izjav politikov"

Percepcija varnosti pa je med ljudmi po njegovem mnenju slabša tudi zaradi izjav pomembnih politikov. Izpostavil je izjavi premierja Goloba, da razume tožilko, ki se je namesto varovano počutila tudi nadzorovano, kar je doživel tudi sam, informacije pa so po njegovih besedah odtekale v kriminalne združbe in da je ovadba policije zoper njega bizarna. "Tudi to ne prispeva k večjemu spoštovanju policije kot institucije, ki skrbi za varnost," je dejal.

Premier je ekipo varnostnikov, ki zdaj varujejo samo njega, iz tega razloga prezaposlil s Centra za varovanje in zaščito na generalni sekretariat vlade. Če je kot premier, ki je zadolžen za ureditev situacije, vedel, da se dogajajo nepravilnosti, in nato "rešil le lastno rit", te stvari pa se niso popravile, je to problematično, je dejal Žakelj.

Čeprav Knovs ni pristojen za nadzor nad Centrom za varovanje in zaščito, Žakelj vztraja, da je pod nadzorom Knovsa vsak prikriti preiskovalni ukrep, ki ni zakonsko podprt.

Na Knovsu od GPU-ja niso prejeli zahtevane dokumentacije

Sorodna novica Knovs zahteval dokumentacijo z domnevno nezakonitim izvajanjem tajnih ukrepov nad tožilko SDT-ja

Na Knovsu so tako sprejeli štiri sklepe, v katerih ugotavljajo, da dopis policista kaže na nepravilnosti pri delovanju Centra za zaščito in varovanje Generalne policijske uprave (GPU) glede zagotavljanja varnosti varovanih oseb. Ugotavljajo tudi, da od GPU-ja niso prejeli zahtevane dokumentacije, za katero so zaprosili dvakrat, zato nadzora niso mogli dokončati. Kot tretjega so sprejeli sklep, da bodo celotno gradivo tudi s pričanjem policista predali specializiranemu državnemu tožilstvu.

"Na podlagi seznanitve s stališči in podatki, ki vzbujajo dvom o pravilnosti delovanja policije, komisija izraža zaskrbljenost glede učinkovitosti, pravočasnosti in doslednosti izvajanja notranjih mehanizmov nadzora nad policijo," je dejal Žakelj. Knovs zato zadevo odstopa odboru DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, da preuči potrebo po spremembi normativne ureditve mehanizmov notranjega nadzora nad policijo, kar je tudi četrti sprejeti sklep komisije.

Žakelj pohvalil delo policije v primeru nedavnega umora na Brdu

Na prvem delu seje Knovsa, kjer so razpravljali o delovanju organiziranega kriminala v Sloveniji, pa so bili generalni direktor policije Senad Jušić, direktor Uprave kriminalistične policije Damjan Petrič in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, pridružil se jim je tudi direktor Slovenske varnostnoobveščevalne agencije (Sova) Joško Kadivnik. Ti so članom Knovsa med drugim razložili, kakšne so dejavnosti glede delovanja organiziranega kriminala v Sloveniji.

Knovs je tako v prvem delu sprejel sklep, da je policija v primeru nedavnega umora na Brdu v izjemno kratkem času uspešno opravila vse naloge, ki so privedle do izsleditve osumljencev in njihove privedbe pred preiskovalnega sodnika. "Ta zadeva je bila dobro izpeljana," je dejal Žakelj in v tem primeru pohvalil delo policije.