Tonin je v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po dvodnevnem virtualnem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato poudaril, da so zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko do leta 2026 medresorsko uskladili. Še danes ga bodo posredovali vladi v obravnavo, sprejela naj bi ga prihodnjo sredo, 24. junija, nato pa bo začel parlamentarno pot.

Slovenija je s tem, ocenjuje Tonin, naredila "velik korak naprej". Ob tem je poudaril, da je vesel, ker je koalicija soglasna glede tega, da je treba zagotoviti sredstva za to, da vojska preživi. Tudi po tem, kar sliši iz opozicije, verjame, da lahko pričakuje podporo. "Bomo pa kmalu videli, kako bo stvar odzvanjala v opozicijskih vrstah," je dodal.

Potrebovali bi tri milijarde

Minister ob tem poudarja, da ne odkrivajo tople vode in da delujejo v skladu s strateškimi dokumenti. Če bi hoteli, da vojska dobi vse, kar potrebuje za izgradnjo dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin, bi potrebovali okoli tri milijarde evrov, tako da je 780 milijonov evrov, kar je celoten sveženj za investicije, racionaliziran znesek glede na to, kar vojska nujno potrebuje, je pojasnil. "Brez tega zakona bi del sredstev Slovenska vojska še vedno imela. Bil bi netočen, če bi rekel, da prinašamo dodatnih 780 milijonov," je poudaril in dodal, da je dodatnih približno 300 oziroma 400 milijonov evrov.

Tonin je te načrte predstavil generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu. Zaveznice so se namreč leta 2014 zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je trenutno med zaveznicami z najmanjšim odstotkom.

Na vprašanje, ali bo Slovenija s temi načrtovanimi 780 milijoni izpolnila cilj dveh odstotkov BDP-ja do leta 2024, je minister najprej opozoril, da je to seveda odvisno od gospodarstva. Zaradi padca BDP-ja v trenutni krizi je namreč slovenski obrambni proračun že poskočil z okoli 1,05 na 1,17 odstotka BDP-ja, čeprav niso naredili ničesar, je ponazoril. "Kakšni bodo obrambni izdatki, bo pokazal čas," pravi Tonin. So pa na ministrstvu naredili izračune, po katerih bi – ob predpostavki osemodstotnega padca BDP-ja v tem letu in v povprečju triodstotne rasti BDP-ja v prihodnjih letih – prišli do konca leta 2022 do 1,5 odstotka BDP-ja, do leta 2026 pa do dveh odstotkov BDP-ja. "Takšni so izračuni, se pa lahko spremenijo glede na to, kakšen bo BDP," je še enkrat poudaril.

Ministri o pripravljenosti na drugi val pandemije

Obrambni ministri članic Nata so se sicer dogovorili o načrtu za zagotovitev pripravljenosti na morebiten drugi val pandemije koronaviruse bolezni 19. Dogovorili so se o novem operativnem načrtu, ki naj bi omogočil boljše usklajevanje, o zalogi medicinske opreme in o skladu, ki naj bi omogočil hitro pridobitev bistvene medicinske opreme.

Slovenija se je prijavila na razpis za nabavo in skladiščenje zaščitne opreme

Tonin je ob tem razkril, da se je Slovenija prijavila na evropski razpis za vzpostavljanje skladišč zaščitne opreme v okviru mehanizma rescEU. Uprava za zaščito in reševanje je namreč pripravila vso potrebno dokumentacijo za vlogo in Slovenija se je prijavila, da bi bila eden od logističnih centrov za zaščitno opremo, je pojasnil Tonin in dodal, da je to strateško pomembno v primeru nove krize, saj je bolje, da je zaščitna oprema skladiščena na slovenskih tleh, ne daleč stran čez oceane.

Gre za skladiščenje strateške zaloge medicinske opreme v okviru evropske rezerve rescEU v sklopu mehanizma za civilno zaščito. Sistem deluje tako, da članica prostovoljka prevzame javno naročilo in skladišči zmogljivosti. To za zdaj počneta Romunija in Nemčija. Nabavo zalog 100-odstotno financira EU. Bistveno pri tem je, da se na ravni EU-ja odloča, kdo dobi opremo iz te rezerve, pri čemer se upošteva ocena potreb.

Tonin je ob tem poudaril, da je Slovenska vojska svojo nalogo v prvem valu opravila zelo dobro in da je pripravljena tudi na morebiten drugi val. Veliko pričakujejo od vojaške zdravstvene enote in zmogljivosti za analizo brisov. V primeru hude potrebe po množični obdelavi testov lahko vojska pomaga civilnim zmogljivostim, je poudaril.

Se bo Slovenija umaknila iz Afganistana?

Obrambni ministri so sicer v preteklih dveh dneh razpravljali tudi o misijah v Afganistanu in Iraku. Zaveznice načrtujejo zmanjšanje števila vojakov v Afganistanu, na vprašanje, ali to načrtuje tudi Slovenija, pa je Tonin dejal, da še premlevajo možnosti. Pojasnil je, da se s sodelavci zelo resno pogovarjajo o tem, kako pristopiti k vprašanju misij in operacij Nata, ZN-a in EU-ja. Za zdaj še presojajo, ali je z obrambnega, varnostnega in zunanjepolitičnega vidika bolje sodelovati v manj misijah in operacijah z več vojaki ali v več misijah in operacijah z manj vojaki.