Foto:
Foto:

Ob odločanju v parlamentarni dvorani ni bilo predstavnikov štirih strank, SDS-a, SLS-a, NSi-ja in SNS-ja, ki so glasovanje obstruirali, potem ko ni bil sprejet predlog, da bi obravnavo tega izjemno pomembnega sistemskega zakona dokončali na naslednji seji.

Kot so opozorili opozicijski poslanci, je obravnava tega zakona, ki ima kar 173 členov, potekala v izjemni časovni stiski, obširnega gradiva pa jim ni uspelo v celoti kakovostno proučiti in pripraviti ustreznih dopolnil.

Na prihodnjem zasedanju dokončno o SŽ-ju
DZ je opravil drugo obravnavo zakona o sanaciji Holdinga Slovenske železnice, o katerem bo dokončno odločal na prihodnjem zasedanju. Državni sekretar Matjaž Knez je pojasnil, da bo z zakonom dana zelena luč za dokončno preoblikovanje SŽ-ja. Z njim bodo tudi vzpostavljene možnosti za oblikovanje jedrnih družb.

Glavni cilji preoblikovanja ostajajo povečanje mobilnosti, zmanjšan pritisk na davkoplačevalce in večja gospodarnost delovanja odvisnih družb. Gre za zadnjega od zakonov, ki jih je vlada pripravila na področju reorganizacije družbe, vendar je ta vsebinsko najpomembnejši.

Priče bodo bolj zaščitene
V DZ-ju so po hitrem postopku sprejeli novelo zakona o kazenskem postopku. Priče naj bi bile po novem bolj zaščitene, tajno policijsko opazovanje in sledenje, ki ju bosta lahko odobrila državni tožilec ali preiskovalni sodnik na podlagi utemeljenega suma, pa bosta lahko trajali le dva meseca, in ne tri.

Stranke v postopkih bodo lahko po novem zahtevale izločitev sodnika tudi med glavno obravnavo, in ne samo pred njo. Zaradi prilagajanja zakonodaje konvenciji Združenih narodov se v zakonu vzpostavlja sistem zaščite tistih storilcev kaznivih dejanj, ki so pripravljeni sodelovati z organi pregona.

Še o avtorskih pravicah
DZ je sprejel novelo zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki spreminja poglavje o kolektivnem upravljanju teh pravic. Veliko uporabnikov avtorskih pravic namreč nima urejenih obveznosti do kolektivnih organizacij, zlasti na področju avdio- in vizualnih del.

Novela zakona sicer temelji na tem, da je avtorska pravica zasebna pravica, država pa naj bi uredila pravila na tem področju in poskrbela za delovanje sodišč in tržne inšpekcije. Tako novela zakona odpravlja soglasja državnih organov na tarife za upravljanje avtorskih pravic.