Nova sestava komisije je na seji določila prioritete in program dela za štiriletno obdobje. Predstavila sta ga njen predsednik Roberto Battelli, poslanec italijanske narodne skupnosti v DZ-ju, ter poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz.

V zadnjih štirih mandatih je bilo v DZ-ju doseženo politično soglasje o sprejetju zakona o avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti, je poudaril Göncz, zato je njegovo sprejetje prva naloga.

Druga naloga je po njegovem mnenju dosledno uveljavljanje dvojezičnosti v javni upravi, ki je zdaj slabo, pri tem pa je nujna koordinativna vloga urada za narodnosti.

Strinjanje s programom komisije sta izrazila Alberto Scheriani, predsednik Obalne samoupravne italijanske narodne skupnosti, ter Ferenc Horvat, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Opozorila pa sta, naj se pri tem "prisluhne predstavnikom narodnih skupnosti".

Minister: Veliko ukrepov se ne izvaja
Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja se že v obstoječi zakonodaji veliko ukrepov ne izvaja. Sicer pozdravlja dodatno urejanje položaja narodnih skupnosti, a glavni cilj ministrstva bo dejansko izvajanje že obstoječe ureditve, pri čemer je obljubil vključitev narodnih skupnosti v proces.

Tujejezične krajevne oznake na zemljevidih
Letos sprejeta uredba o načinu pisanja zemljepisnih imen na državnih kartah na narodnostno mešanih območjih je julija naletela na nestrinjanje komisije DZ-ja. Člane je zmotil 3. člen, ki določa, da se druga zemljepisna imena (torej zaselkov, pomembnejših stavb, vodovja, reliefnih danosti itd.) morajo pisati v slovenščini. V jeziku narodnosti so lahko le takrat, če ime standardizira pristojno delovno telo vlade.

Komisija zato predlaga vladi, naj v roku enega leta uredbi dodajo še druga zemljepisna imena v jezikih narodnostnih skupnosti in da jih standardizirajo.