Kot namreč zatrjujejo na ŠOS-u, je sodelovanje z ministrstvom za delo zgolj enostransko, saj kljub sestanku z ministrom Ivanom Svetlikom in premierjem Borutom Pahorjem vlada ni vključila nobene izmed sprememb, ki jih je študentska organizacija predlagala glede omenjenega zakona, ki med drugim na novo opredeljuje študentsko delo. Pri tem so po besedah predsednika študentske organizacije Univerze v Mariboru Žige Schmidta sami sestavili dokument, dolg skoraj 200 strani.

Predsednica ŠOS-a Katja Šoba pa je z zvezi s tem dejala, da so zdajšnja izhodišča zakona o malem delu nedodelana in ne upoštevajo realnega stanja. Študentsko delo je socialni korektiv, ki ga morajo študentje opravljati, da lahko študirajo, ker je premalo štipendij, je poudarila.

Po njenih besedah je ministrstvo na ŠOS poslalo izhodišča za pripravo zakona, iz katerih je razvidno, da temeljijo na netočnih podatkih, kar lahko pripelje tudi do napačnih sklepov.

"Več študentov, manj štipendij"
Predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubjani Jernej Štromajer pa je opozoril na to, da naj bi zakon o malem delu začel veljati 1. junija, izhodna strategija pa zakonodajo na področju štipendiranja načrtuje šele s 1. septembrom. Poleg tega v strategiji dodatna sredstva za štipendije niso namenjena, še več, število študetnov se je po njegovih besedah povečalo, število štipendij pa zmanjšalo.

Schmidt pa je med drugim dejal še, da so študenti in dijaki del šolajoče se mladine in ne delavci, zato ne vidijo razloga, da bi se to delo štelo k delovni dobi. Po njegovih besedah je nesmiseln tudi argument, da študenti konkurirajo mladim diplomantom, saj naj bi šudenti večinoma opravljali delo, za katerega se zahteva nižja izobrazba.

Ministrstvo: s 14.000 na 40.000 štipendij
Na ministrstvu za delo očitke študentov zavračajo. Vodja sektorja za programe zaposlovanja Zoran Kotolenko je povedal, da jih je njihov odziv razočaral. Kot je dejal, zakon ne ukinja možnosti, da se študenti med študijem preživljajo z delom. Njihovo delo bo le nekoliko bolj obremenjeno z dajatvami, saj bodo obremenitve poskočile z zdajšnjih 12,5 na največ 30 odstotkov. Kot meni, bo to za delodajalce še zmeraj dovolj zanimiva oblika dela.

Zagotovil je tudi, da avtonomija študentske organizacije ne bo ukinjena, njeno delo pa se bo dalje financiralo iz koncesije. Res pa je, da se določene aktivnosti prenašajo sfero programskega financiranja prek javnih razpisov, je dodal.

Kotolenko je zagotovil tudi, da vzporedno s pripravljanjem zakona o malem delu pripravljajo tudi spremembe zakona o štipendiranju, pri čemer se bo število državnih štipendij študentom v primerjavi z lanskim letom s 14.000 povečalo na okoli 40.000.

ŠOS: Na 3,7 odstotka trga dela ogromen naval
Na navedbe ministrstva so se ponovno odzvali v ŠOS-u, kjer jih označujejo kot zavajajoče. Kot med drugim opozarjajo, bo za 3,7 odstotka trga dela poleg 190.000 študentov zdaj konkuriralo še 500.000 upokojencev in 100.000 brezposlenih, tako da nova oblika dela nima nič več skupnega z nekdanjim socialnim korektivom.

Napačna je tudi trditev, da je študentsko delo obremenjeno z 12,5 odstotki dajatev, saj je obremenitev 16,8-odstotna, še navajajo in dodajajo, da ministrstvo segmenta študentskega dela očitno ne pozna. "Tudi glede obljubljenih 40.000 štipendij smo nezaupljivi, saj smo takšne obljube že slišali, realizacije pa ni bilo," dodajajo.