Za odpravo posledic je tako zdaj omogočena uporaba denarja iz državnega proračuna, če bo zakon seveda prestal še glasovanje v DZ-ju.

Državni zbor bo interventni zakon obravnaval v sredo na izredni seji. Na dnevni red so sicer uvrščeni predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda, predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in predlog novele zakona o gozdovih.

Možnost delnega povračila trošarin pri agregatih
Na kmetijskem odboru so v predlog dopolnjenega zakona o odpravi posledic naravnih nesreč vključili tudi škodo po žledu in tudi odbor DZ-ja za infrastrukturo in prostor je potrdil predlog zakona za odpravo posledic žleda, s katerim se odpravlja ovire pri sanaciji škode.

Odbor je v besedilo dodal odpravo posledic poplav zaradi žleda, sredstva iz proračuna za sanacijo pa zvišal s 13 milijonov evrov na 15 milijonov evrov.

Ledena ujma, ki je v začetku meseca prizadela Slovenijo, je po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela pokazala na nekatere pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, ki ne omogočajo hitre sanacije. Zato vladni predlog zakona odpravlja ovire in poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov.

Predlog zakona tudi določa, da odjemalci za čas, ko so bili brez elektrike, ne bodo plačali niti priključne moči in niti omrežnine. Pravni subjekti, ki so za svojo dejavnost uporabljali agregate, pa bodo imeli možnost 50-odstotnega povračila trošarin, je pojasnil minister.

Z zakonom se omogoča povrnitev neposredno nastale škode, na področju katastrskega odhodka pa vlada z interventnim zakonom omogoča oprostitev plačila katastrskega dohodka, ki se lahko uporabi za parcele gozdnih zemljišč, kjer je gozd v celoti uničen.

Enostavneje do pomoči
Zaradi izjemne škode, ki jo je po državi med 30. januarjem in 10. februarjem povzročila ledena ujma, je vlada prejšnji teden pripravila vrsto sprememb obstoječe zakonodaje in ukrepov.

Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda prinaša nujne ukrepe za zagotovitev proračunskih sredstev in odpravo ovir v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov. Zakon poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov ter prinaša posebno ureditev za določanje katastrskega dohodka.

Kot določa predlog, odjemalci za čas, ko so bili brez elektrike, ne bodo plačali priključne moči in niti ne omrežnine. Pravni subjekti, ki so za svojo dejavnost uporabljali agregate, pa imajo možnost 50-odstotnega povračila trošarin.

Na drevju milijonska škoda tudi na območju Ljubljane
V urbanem okolju Mestne občine Ljubljana je žledolom povzročil za okoli milijon evrov škode na drevju, za več kot 100.000 evrov pa je škode na infrastrukturi, so pojasnili predstavniki pristojnih služb. Zamenjati bo treba tudi okoli 150 dreves, pri infrastrukturi pa bo največ stroškov s sanacijo udorov na voziščih in poškodovanih brežin ter zaradi popravil in zamenjav odbojnih ograj.

Prejšnji teden so pristojne službe sanirale središče mesta, v tem tednu pa dela izvajajo na Viču. Glede na dozdajšnji potek del predvidevajo, da bodo s sanacijo škode v urbanem območju končali do sredine aprila, grajskih hrib pa očistili do maja. Do zdaj so z urbanega območju prestolnice odpeljali že 12.000 kubičnih metrov vejevja in 400 kubičnih metrov hlodovine.

Škode morda za pol milijarde
Finančni minister Uroš Čufer je sicer prejšnji teden dejal, da se celotna ocena škode na območju Slovenije giblje nekje med 300 in 500 milijoni evrov. Čufer sicer upa, da so te ocene prenapihnjene.

Sredstva za odpravo posledic žleda se bodo zagotovila iz državnega proračuna, in sicer za leto 2014 13 milijonov evrov, in iz sredstev solidarnostnega sklada EU-ja. Vlada pričakuje, da bo iz njega dobila med 15 in 20 milijoni evrov.