Z zakonom so soglašali v poslanskih skupinah strank SDS, SNS, Levica in SD ter del poslancev v poslanskih skupinah NSi-ja, DeSUS-a in LMŠ-ja. Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih določa porazdelitev valutnega tveganja med kreditojemalca in banko za pogodbe, sklenjene v obdobju, preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev do bank.

Zakon predpisuje vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. S tem se bo valutno tveganje prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h kreditnim pogodbam, tudi za že odplačane, morajo banke pripraviti v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročiti kreditojemalcu v 75 dneh.

Sorodna novica Zakonu o posojilih v frankih se obeta podpora. Bančniki so ogorčeni.

Predlog so pripravili v Združenju frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložil državni svet. V Združenju frank so predlog z limitom tečaja pripravili po tistem, ko je DZ oktobra 2019 zavrnil predlog zakona državnega sveta, ki je predvideval konverzijo v evrske kredite. Združenje frank je ves čas za ureditev problematike želelo sistemsko rešitev, združenje bank pa zagovarja individualno obravnavo primerov.

Očitke bank, da je zakon škodljiv, zaradi retroakvinosti neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen, operativno neizvedljiv in da ogroža finančno stabilnost bančnega sistema, je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca v torkovi obravnavi predloga v DZ-ju zavrnil. Predlog ni v neskladju z ustavo, reševanje pred sodišči je posamično nemogoče, ker sodna praksa ni enotna, postopki so predolgi in dragi. Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo kreditojemalci, je dejal.

Banke napovedale, da se bodo obrnile na ustavno sodišče

V torek je ustavno sodišče javno objavilo, da je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih in za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Kot so poudarili v združenju bank, niso sklenili, da so kreditne pogodbe v švicarskih frankih nične.

Čeprav so v bankah poudarili, da zakon ni izvedljiv, saj podatke zaradi varovanja osebnih podatkov hranijo 10 let od prenehanja od poslovnega razmerja, kar pomeni, da za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov, in da lahko zaradi kazni, ki jo predpisuje zakon, brez bančne licence ostane večina bank na slovenskem trgu, je DZ zakon potrdil.

Sorodna novica Ustavno sodišče razveljavilo sodbi, nenaklonjeni posojilojemalcem v švicarskih frankih

Združenje bank Slovenije je po sprejetju zakona ponovilo, da bodo banke vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona s predlogom za začasno zadržanje njegovega izvajanja. V združenju, kjer so v zadnjih dneh večkrat izrazili ostro nasprotovanje in ogorčenje zaradi sprejemanja zakona, namreč menijo, da je zakon protiustaven in krši tako nacionalne kakor tudi evropske predpise. Zakon za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih bo po navedbah združenja nesorazmerno koristil nekaj stotim ljudem, učinki za preostala dva milijona ljudi v Sloveniji pa bodo zelo negativni. Poslance so pred glasovanjem še enkrat pozvali, naj glasujejo v interesu vseh ljudi v Sloveniji.

Vloga za zadržanje veljavnosti do presoje ustavnosti zakona bo medtem vložena "zaradi nepopravljivih škodljivih posledic za pobudnice, za finančno stabilnost in za gospodarstvo kot celoto". V bankah namreč poudarjajo, da je zakon škodljiv, zaradi retroaktivnosti neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen ter operativno neizvedljiv, obenem pa ogroža finančno stabilnost bančnega sistema.

V Združenju Frank veseli velike podpore, upajo tudi na pozitiven rezultat na sodiščih

V Združenju Frank so po sprejetju zakona veseli velike podpore poslancev, ki so po njihovem mnenju prepoznali potrebo po sistemski rešitvi vprašanja. "Žal s spremembo višine kapice nepošten pogodbeni pogoj ni v celoti odpravljen, a se zavedamo, da sistemska rešitev zahteva določen kompromis," je zapisal predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik.

DZ namreč ni podprl predloga dopolnila Levice, da se valutna kapica aktivira, ko zaradi spremembe tečaja znesek preostanka kredita odstopa za več kot pet odstotkov od zneska, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko višina anuitete za toliko odstopa od tiste, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. Tako je predvideval prvotni predlog, a so prag na odboru za finance na predlog strank SDS, NSi in Konkretno dvignili na 10 odstotkov.

"Kreditojemalci, ki so dolga leta izčrpavani, ne bi vzdržali novega kroga samo zato, da bi se krivice odpravile v celoti," je navedel Sušnik. Združenje in tudi nekateri posojilojemalci sami se namreč že leta borijo tako za sistemsko ureditev problematike kot za pravico na sodiščih.
V Združenju Frank upanje polagajo v odločbo ustavnega sodišča, objavljeno v torek. Po Sušnikovih besedah upajo, da bodo sodni postopki, teh je še kar nekaj, zdaj "končno stekli v pravo smer in bodo kreditojemalci dosegli pravico tudi v sodnih mlinih". Časovna usklajenost objave odločbe ustavnega sodišča in sprejetja zakona v DZ-ju jim daje tudi upanje, da bo presoja ustavnosti zakona, ki jo napovedujejo v bankah, hitro in pozitivno rešena.

V zvezi potrošnikov zakon podpirajo

Oglasili so se tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije. V nasprotju z Združenjem bank so poslanke in poslance pred glasovanjem pozvali, naj zakon sprejmejo in s tem "prekinejo dolgoletno finančno in socialno obremenitev slovenskih kreditojemalcev ter jim omogočijo odplačilo kreditov v normalnih mejah". Njihovo mnenje je, da bo Slovenija s sprejetjem in uveljavitvijo zakona pokazala, da na trgu zahteva spoštovanje zakonodaje in odgovorno ravnanje ponudnikov finančnih produktov ter da pojmuje varstvo potrošnikov kot pomembno ustavnopravno zaščiteno dobrino.

Glede opozoril in izrazov ogorčenosti, ki prihajajo iz vrst bank, pa v zvezi menijo, da te predstavljajo stališče bank, ki se v želji obdržati ekstra dobičke ne ozirajo na dolgoletne finančne in socialne posledice, ki jih odplačevanje kreditov v frankih povzroča slovenskim potrošnikom. Pri tem navajajo, da je avstrijski finančni regulator FMA ta posojila izrecno označil kot neprimerno obliko za dolgoročno stanovanjsko oz. potrošniško kreditiranje, njihovo agresivno trženje v državah srednje in vzhodne Evrope pa je bilo tudi predmet analiz mednarodnih organizacij in dejansko privedlo do oblikovanja novih pravil za potrošniške kredite.

Razprava o odgovornosti bank in kreditojemalcev

"Ne želimo, da bi breme plačila padlo na pleča davkoplačevalcev, kar se bo zgodilo, če bo o tem odločalo evropsko sodišče, zato bomo predlog podprli," je v imenu poslanske skupine SDS-a napovedala Karmen Kozmus Ferjan. Poslanec Jani Ivanuša iz SNS-a je dodal, da ima "raje ljudi kot banke". Vprašanje tako je, ali se bo reševalo ljudi, ki so bili žrtve bančnih mahinacij, ali zasebne banke, ki so služile na njihov račun, je dejal Luka Mesec iz Levice. "Težko je razumeti, da banke za svoje produkte, ki so jih agresivno tržile kot orodje za zvišanje kreditne sposobnosti prosilca, ne nosijo odgovornosti," pa je v imenu poslanske skupine stranke SD ocenil Soniboj Knežak.

Sorodna novica Bankirji znova opozarjajo, da je zakon glede posojil v frankih škodljiv

V SAB-u po navedbah Marka Bandellija menijo, da morajo banke, ki niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarjati, presojo o tem pa je treba prepustiti sodišču. Tudi vlada je predlogu nasprotovala in ni soglašala z navedbo, da so banke v neenakopraven položaj spravile vse kreditojemalce. Predlog posega v sklenjena civilnopravna razmerja med bankami in kreditojemalci, vlada pa je opozarjala še na prepoved retroaktivnega učinka zakona in na to, da predlog ne vključuje analize glede presoje posledic na gospodarstvo.