Aleš Zalar, ki sicer vodi pravosodno ministrstvu, pravi, da naj bi dvojno funkcijo opravljal približno tri tedne. Državni zbor naj bi namreč okoli 19. septembra glasoval o svežnju petih novih kandidatov za izpraznjena ministrska mesta, ki jih bo predlagal predsednik vlade. Če pa predlog pade, bi se vse skupaj lahko zavleklo za tri mesece.

"Očitki so brezpredmetni"
Začasno vodenje ministrstva za notranje zadeve je Borut Pahor Zalarju ponudil na četrtkovi seji vlade. "Odgovoril sem mu, da sem to pripravljen storiti," pojasnjuje Zalar. Na vprašanje, ali se boji ponovnih očitkov, da tako pomembna resorja znova prevzema ena strank, torej LDS, odgovarja, da se bodo takšni očitki najverjetneje ponovili, da pa so "popolnoma brezpredmetni".

"V EU je kar precej držav, kjer ministrstvo za pravosodje in notranje zadeve vodi en sam minister. Minister za pravosodje ima tudi pri nas izredno majhne pristojnosti v razmerju do tožilstva, pa tudi do sodišča. Na drugi strani je tudi policija strogo organizacijsko ločena od upravnega dela ministrstva," poudarja.

LDS-u zagotovo nekaj ministrstev
Sicer pa dogovarjanja med SD-jem in LDS-om o razdelitvi gospodarskega, kulturnega, visokošolskega, notranjega ministrstva in ministrstva za javno upravo še potekajo. LDS po po Zalarjevih besedah zagotovo prevzel nekaj položajev, vse pa je dvisno od imen in ocene njihove širše politične sprejemljivosti.

'Kresalova gre na sodišče po zmago'
Se je pa Zalar v svojem blogu dotaknil tudi odločitve Katarine Kresal, da na sodišču izpodpija načelno mnenje protikorupcijske komisije, da je pri najemu stavbe za NPU zaznana korupcija. Poudaril je, da je Kresalova že ob odstopu povedala, da se z mnenjem ne strinja. "Sprejela je začasni poraz na dostojen in dostojanstven način. S takojšnjim odstopom s politične funkcije." Se pa s tem po njegovih besedah ni odrekla bitki za zmago in je "ostala zvesta načelu, da je prava pot do zmage pravna pot." Zato gre zdaj na sodišče.

"Naša ustava namreč v 157. členu vsakomur zagotavlja, da izpodbija zakonitost posamičnega akta kateregakoli državnega organa, če posega v njegove pravice ali pravne koristi. Taka tožba ni uperjena zoper tiste ljudi, ki so sprejeli izpodbijano odločitev, ampak zoper izdani posamični akt," je še poudaril.