ministrstvu za pravosodje predvsem ranljivim skupinam zagotoviti lažji dostop do odškodnin.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je danes javnosti predstavil besedilo novele zakona, ki naj bi jo vlada obravnavala konec avgusta. Zalar je uvodoma povedal, da je bil zakon sprejet pred petimi leti zaradi uskladitve slovenske zakonodaje z evropsko, na podlagi Direktive Sveta o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj, katere cilj je zagotoviti prost pretok ljudi med državami članicami Evropske unije. V praksi izvajanja zakona pa se je izkazalo, da se ta zakon uporablja izključno za dodeljevanje odškodnin slovenskim državljanom.

Po Zalarjevih besedah novela posebno pozornost namenja najbolj ranljivim skupinam, predvsem otrokom do osemnajstega leta starosti, invalidom in žrtvam nasilja v družini, ki bodo po predlogu novele imele lažji dostop do odškodnine po zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.

O odškodninah odloča vladna komisija
Žrtve lahko po ministrovih besedah odškodninsko zahtevo vložijo najpozneje v šestih mesecih od dneva storitve naklepnega kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen do enega leta. O upravičenosti do odškodnine odloča Komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki jo imenuje vlada Republike Slovenije in ji trenutno predseduje vrhovna sodnica Ana Božič Penko.

"Če komisija odloči, da je zahetvek upravičenca utemeljen, se odškodnina izplača takoj, pravobranilstvo pa nato izpelje postopek terjatve storilca, da povrne sredstva v proračun. Če storilec ni zmožen povrniti sredstev je potrebno čakati, da pridobi premoženje. Če ne, se tega ne da izterjati," je postopek razložil Zalar in dodal, v zapor ne more nihče samo zaradi tega, ker nima premoženja.

Praksa pokazala preohlapnost določb zakona
Novela uvaja tudi možnost uveljavljanja odškodnine za tiste ljudi, ki jim je bila odškodnina dodeljena v sodnem postopku, a storilec sodbe ni mogel izpolniti. Prav tako predvideva tudi bolj konsistentno shemo državnih odškodnin, saj je praksa pokazala, da so trenutne določbe zakona preohlapne. "Z novelo želimo spremeniti kriterije za dodelitev odškodnin, da bi tako preprečili vlaganje zahtevkov v t. i. bagatelnih primerih, ki ne dosegajo meril za dodelitev odškodnin in so do sedaj komisiji povzročali največ težav," trdi minister.

Zalar je izpostavil, da je v štirih letih uporabe zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj komisija prejela 415 zahtev, od tega je bilo največ prijav povzročitve lahke telesne poškodbe, ropov in povzročitve hude telesne poškodbe. V 98 zadevah je komisija priznala upravičenost do odškodnine, v skupni vrednosti nekaj več kot 91 tisoč evrov. V letošnjem letu je v proračunu za ta namen pripravljenih 60 tisoč evrov.

"Do zlorab ne bo prihajalo"
"Že v začetni fazi postopka je dovolj varovalk, da ne bo prihajalo do zlorab, saj je zraven prijave kaznivega dejanja potreben tudi utemeljen sum, ki ga potrdi državni organ, šele nato lahko komisija odloča o upravičenosti do odškodnine," pojasnjuje Zalar. Opozoril je še, da lahko v primeru krive prijave država od vlagatelja terja tudi povrnitev odškodnine.

Minister je prepričan, da vlada z novelo zakona med drugim zasleduje načela socialne države, pravične denarne odškodnine, enakega obravavanja vseh državljanov EU in načelo varstva koristi otrok. Dodal je še, da so predlagane spremembe rezultat analize izvajanja zakona v preteklih letih, v določeni meri pa so upoštevali tudi predloge iz prakse nevladnih organizacij, ki delujejo na področju pomoči in zaščite žrtev kaznivih dejanj.