Pobuda nekdanjega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani Aleša Zalarja za ustavno presojo zakona o sodiščih in pravdnem postopku tako ni utemeljena, zatrjuje večina odbornikov. Odbor DZ-ja za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje še meni, da ima minister pravico do izbire, torej tudi do zavrnitve edinega kandidata. Res pa je, da lahko minister izbira le med kandidati, ki mu jih predlaga sodni svet.

Opozicijski odborniki pa so opozorili, da je zdaj jasno, da bo lahko minister po svoji arbitrarni presoji zavrnil politično neustrezne kandidate za predsednike sodišč.

Vprašanje je sicer sprožil prav Aleš Zalar, ki ga minister za pravosodje Lovro Šturm pred letom ni imenoval za predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča, čeprav je bil edini kandidat za to mesto in je izpolnjeval vse formalne in vsebinske pogoje za imenovanje. Do Zalarja se je pozitivno opredelil tudi sodni svet.

Ozadje pravosodnih spopadov
Pred letom se je Šturm strinjal z oceno sodnega sveta, da Zalar izpolnjuje vse pogoje za imenovanje, a je kljub temu na mestu predsednika okrožnega sodišča želel nekoga z večletnimi izkušnjami pri vodenju glavnih obravnav.

Zalar je zaradi zavrnitve imenovanja najprej sprožil upravni spor, s katerim je uspel. Upravno sodišče je odpravilo odločitev ministra in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Šturm se z razsodbo ni strinjal, zato se je pritožil na vrhovno sodišče, ki je tedaj pritrdilo, da ima minister avtonomijo pri potrditvi kandidatov, pa čeprav gre le za enega kandidata.

Zalar je nato zahteval obnovo postopka, med drugim tudi z izločitvijo enega izmed vrhovnih sodnikov, pri ustavnem sodišču pa je sprožil pobudo za oceno ustavnosti zakona o sodiščih. Ustavno sodišče bi moralo pojasniti, ali sme minister zavrniti predlog sodnega sveta pri imenovanju predsednika. To pa je postopek začasno zadržalo, saj se vrhovno sodišče o njem še ni dokončno izreklo.