Predsednik države Janez Drnovšek, premier Janez Janša in predsednik državnega zbora France Cukjati so vence položili na ljubljanskih Žalah. Na Urhu je venec položil minister za javno upravo Gregor Virant.

Spomin na povojne poboje
Premier Janez Janša se je spomnil tudi žrtev povojnih pobojev in položil venec pri novi kostnici v Slovenski Bistrici in pri spominskem obeležju pred vhodom v prvi rov v Zgornji Bistrici, kamor so prepeljali posmrtne ostanke žrtev, ki so jih izkopali v breznu Konfin I v Kočevskem Rogu. Premierju sta se med drugim pridružila tudi bistriška županja Irena Majcen in poslanec SDS-a Jožef Jerovšek.

V Slovenski Bistrici so pred dvema letoma pokopali posmrtne ostanke 431 žrtev povojnih pobojev. Natančnih okoliščin takratnih dogodkov še vedno niso uspeli razkriti, znano je le, da se je zločin zgodil takoj po koncu druge svetovne vojne. Iz brezna Konfin I so izkopali 88 žrtev povojnih pobojev, ki so jih pripeljali iz osrednjih zaporov Ozne v Ljubljani.

Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je do zdaj registrirala 410 prikritih vojnih grobišč, pričakuje pa še do 200 novih lokacij. Letos je na novo evidentirala že 70 lokacij.

Poklon žrtvam fašističnega nasilja
Republiška delegacija pod vodstvom podpredsednika DZ-ja Marka Pavlihe je položila vence v Gonarsu, kjer so shranjeni posmrtni ostanki več kot 400 žrtev italijanskega fašističnega taborišča. Republiški je sledila tudi delegacija glavnega odbora ZZB NOB Slovenije.

Pavliha je v svojem nagovoru poudaril, da je treba ohraniti svetel spomin na nedolžne žrtve fašističnega terorja in da moramo danes poznati preteklost, da bomo gradili boljše medosebne odnose. Slovesnosti so se udeležili predstavniki Slovenije, Italije in Hrvaške ter predstavniki različnih odporniških gibanj. Župan Gonarsa Ivan Cignola je izrazil mnenje, da ta predstavlja kraj povezave in srečevanja med ljudstvi treh držav. Vse, kar se je zgodilo med drugo svetovno vojno, je del skupne zgodovine, ki mora združevati ljudi ob meji, je še spomnil.

Pavliha je v spremstvu slovenskega konzula v Trstu Božidarja Humarja položil še venec ob spomeniku padlim borcem NOB na pokopališču v Gorici.

Maše po vsej državi
Na dan vseh svetih, kot se dan spomina na mrtve imenuje v krščanski tradiciji, so potekale maše po vseh slovenskih župnijah. Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je vodil molitveno bogoslužje pri spomeniku padlim v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, zatem pa daroval mašo v župnijski cerkvi Vseh svetih na Žalah. V Mariboru je tamkašnji nadškof in metropolit Franc Kramberger daroval mašo v župnijski cerkvi na Pobrežju. Praznik je bil za marsikoga lahko tudi priložnost za družinsko in prijateljsko srečanje ter razmišljanje o medosebnih odnosih.

Spomin na mrtve že od leta 800
V slovenski ljudski kulturi je dan spomina na mrtve znan kot dan vseh svetih, ponekod tudi kot vahti. Prvo pričevanje o obhajanju praznika vseh svetnikov na 1. november sega v čas okoli leta 800. Da naj se 1. novembra v Cerkvi slovesno praznuje spomin vseh svetnikov, pa je leta 827 ukazal papež Gregor IV. Prazniku so pripisovali poseben pomen, kar dokazuje tudi post na predvečer praznika. Na praznik vseh svetnikov naj bi verniki popravili, kar med letom na praznike svetnikov po nemarnosti opustijo.