Pet programskih svetnikov Radiotelevizije Slovenija je namreč prepričanih, da programski svetnik Matjaž Sterže ne izpolnjuje pogojev za člana programskega sveta, saj je bil član stranke Zares - kot so nam sporočili iz stranke, je iz nje izstopil 24. aprila lani. Pravila namreč med drugim določajo, da v programski svet ne smejo biti imenovani ljudje, ki so bili v obdobju petih let pred imenovanjem člani organov političnih strank, Sterže pa je bil leta 2010 na seznamu članov sveta stranke Zares.

Ker je po prepričanju programskih svetnikov njegov glas od drugega kroga glasovanja dalje odločilno vplival na izvolitev generalne direktorice Nataše Pirc Musar, predlagajo obnovo postopka imenovanja generalnega direktorja. Svetniki predlagajo, naj se ponovi glasovanje o vseh kandidatih od drugega kroga dalje, poroča časopis Dnevnik.

MVK o spornih imenovanjih Steržeta in Kluna morda v četrtek
V četrtek bo sicer parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) razpravljala o tem, ali dva programska svetnika sploh izpolnjujeta pogoje za to funkcijo. Komisija je o Steržetu že razpravljala prejšnji petek. Poslanci SDS-a so predlagali, naj MVK odpravi imenovanje Steržeta za nazaj, a o predlogu še niso glasovali. Predsednica MVK-ja Melita Župevc je na seji pojasnila, da je predlog SDS-a pravno nedopusten, ker DZ nima pristojnosti odpravljati pravnih aktov za nazaj, ter je zakonitost imenovanja lahko zgolj in samo v pristojnosti sodišča. V SDS-u se s tem stališčem niso strinjali.

Koalicijski poslanci so tedaj presodili, da je "politični cilj" predloga o odpravi imenovanja Steržeta za nazaj, da za generalno direktorico RTVS ne bi bila imenovana Nataša Pirc Musar. Do četrtka naj bi v DZ preverili še, ali pogojev za člana programskega sveta izpolnjuje še en svetnik - Miha Klun, ki je član SDS. Ali bodo v četrtek na seji MVK-ja glasovali o njuni razrešitvi ali odpravi imenovanj za nazaj, bo jasno na sami seji.

RTV naročil pravno mnenje
Dnevnik ob tem še piše, da je RTV pri Inštitutu za javno upravo naročil izdelavo pravnega mnenja v zvezi s tem vprašanjem. Po mnenju pravnika Rajka Pirnata je prišlo do bistvene kršitve postopkovnih pravil imenovanja generalnega direktorja, saj je pri odločanju sodelovala oseba, ki ne bi smela odločati. A to vseeno ne pomeni, da je odločitev sveta neobstoječa in da iz nje ne morejo nastati pravne posledice, torej veljavno imenovanje generalnega direktorja, je med drugim zapisal Pirnat.

Programski svet lahko po Pirnatovem mnenju s smiselno uporabo upravnega postopka obnovi postopek izbire med kandidati za generalnega direktorja.

"Takole se pa zlorabi pravo"
Na sklic izredne seje programskega sveta se je odzvala tudi Nataša Pirc Musar, ki je med drugim zapisala, da je to primer "zlorabe prava" in da se ne bo "pustila". Poudarila je, da kolegijsko odločanje po definiciji "izključuje pojem odločilnega glasu – vsak glas člana kolegija je odločilen, oziroma nobeden neposredno, saj šteje le zbirna odločitev, tako prek kvoruma kot tudi predpisane večine za sprejem odločitve". "Torej tudi morebitno imenovanje določenega člana Programskega sveta, za katerega bi se kasneje izkazalo, da ne izpolnjuje zakonskih pogojev za člana, ne pomeni a priori nezakonitega odločanja tega organa (Programskega sveta)," je še dodala.

"'Obnova postopka', kot jo predlagajo sklicatelji - le v določenih krogih glasovanja, je zato očitno nezakonita. Z argumentacijo sklicateljev bi bil lahko ponovljen le postopek sprejema vseh odločitev Programskega sveta (tudi npr. odločitev o javnem razpisu za generalnega direktorja RTVS in glasovanje o predsedniku oz. v.d.-ju predsednika Programskega sveta), pri katerih je sodeloval član Programskega sveta, imenovan v državnega zbora, ki naj ne bi izpolnjeval zakonskih pogojev za člana," je poudarila.

"Posameznika lahko le razreši tisti, ki ga je imenoval"
Na koncu je spomnila še "na splošno pravno pravilo, da nekoga lahko razreši le tisti, ki ga je tudi imenoval, in to po istem postopku". "Programski svet torej nima prav nobene pravice in pristojnosti ukrepati, ko izve za indice, ki kažejo na dvom o veljavnosti ali neveljavnosti mandata člana Programskega sveta in ne more in ne sme reči, da je pri glasovanju sodeloval član, ki naj ne bi imel pravice odločati, lahko pa seveda sam preveri dejstva in o tem obvesti pristojni organ," je zapisala Pirc Musarjeva.

Dodala je, da bi moral pogramski svet, če bi veljala ta predpostavka, preverjati izpolnjevanje pogojev prav vseh članov Programskega sveta, saj niti enega ni imenoval sam. "A tako bi brez dvoma posegel v pravice drugega organa, v tem primeru državnega zbora," opozarja Pirc Musarjeva, po izobrazbi pravnica, in dodaja: "Lahko pa in celo mora o spornosti katerega koli mandata, če in ko izve za dejstva, obvestiti pristojen organ."