Aktiv novinark in novinarjev informativnega programa Televizije Slovenija je opozoril, da je prvi televizijski program vse bolj osiromašen, da spored ne drži, odločitve o prenosih oddaj in shodov pa po njihovih navedbah ne presenečajo le javnost, ampak tudi številne zaposlene. Napovedana nova informativna oddaja na drugem programu je, kot opozarjajo, ponovno zamaknjena, čeprav naj bi izšla takoj po koncu olimpijskih iger v Pekingu.

Kot so poudarili, zahtevajo popolno uredniško in novinarsko avtonomijo brez vsakršnih političnih pritiskov. "Pričakujemo, da o morebitnih spremembah programa javne RTV odloča zgolj RTV in nikakor ne na pobudo ali v korist političnih strank in vplivnežev," je v imenu aktiva poudaril televizijski voditelj Saša Krajnc. Kot profesionalni novinarji ostro zavračajo tudi vse pritiske in škodoželjne kritike. Pisci teh sporočil namreč po njihovih opozorilih namenoma sprevračajo pomene nekaterih komentarjev.

"Programski svet RTV Slovenija pozivamo, naj svoje delo opravlja neodvisno in nepristransko, kot mu nalaga to tudi zakon o RTV-ju," so dodali in izrazili pričakovanje, da "se bodo vse politične stranke zdaj in v prihodnje vzdržale vsakršnega poskusa vmešavanja v delovanje RTV Slovenija, ki je v službi javnosti, ne pa države in ne politike." Da tovrstne poskuse ostro zavrne, zahtevajo tudi od vodstva RTV Slovenija

Sorodna novica V nasprotju z mnenjem novinarjev za odgovorno urednico informativnega programa imenovana Rebernik

Bergant: Žaljivke vse povedo o tistih, ki jih izrekajo

Voditelj Odmevov Igor E. Bergant se je občinstvu zahvalil za množično in pomembno podporo. "Podpora, ki jo vsak dan izražajo posamezniki in civilnodružbene organizacije, nam izjemno veliko pomeni, ker nas utrjuje v prepričanju, da delamo prav. Mi bi radi delali še bolje, radi bi delali še več – seveda pa pričakujemo, da odgovorni takšne razmere za delo tudi ustvarijo, vključno s pogoji za neodvisno delo," je dejal v nagovoru.

Povzel je nedavno dogajanje glede imenovanja odgovorne urednice informativnega programa Televizije Slovenija. V petek je so se novinarji izrekali o dveh kandidatih – o nekdanjemu uredniku dopisništev TV Slovenija Mitju Preku in Jadranki Rebrnik, ki je doslej opravljala mesto vršilke dolžnosti odgovorne urednice informativnega programa. Prek je dobil 82,18-odstotno podporo, Rebernikova pa 21,78-odstotno. "Na tem izrekanju smo se s precejšnjo večino izrekli za kolega Preka. Generalni direktor je v petek za odgovorno urednico informativnega programa s polnim mandatom nato imenoval Jadranko Rebernik," je dejal Bergant.

"Glede na to, da nam zakon omogoča, da sprožimo postopek za to, da se programski svet opredeli tudi do kandidata, ki je dobil edini pozitivno podporo, v tem primeru kolega Prek, bomo ta postopek tudi sprovedli, če se bo sam strinjal. Ustrezne dokumente smo na programski svet že poslali," je napovedal. Kot ocenjuje, poteze generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha sicer kažejo na to, kakšna je mera zaupanja do zaposlenih. "Ampak mislim, da ta poteza generalnega direktorja pove precej več o njem kot o kolektivu, ki dela oddaje. Enako seveda velja tudi za vse druge pritlehne kletne pritiske na račun kolegic in kolegov, ki smo deležni vsakodnevnih žaljivk in neprimernih opazk. Ne samo drugje, ampak tudi iz naše lastne hiše," je opozoril.

Erika Žnidaršič: Novinarstvo, ki podpira oblast, ni novinarstvo, je propaganda

Voditeljica Erika Žnidaršič je dogajanje na javni RTV Slovenija ponazorila z opisom dogajanja pred zadnjo oddajo Tarča, v kateri so gostje razpravljali o ukrajinski krizi in o tem, kakšno vlogo ima pri tem Slovenija. "Politični napadi so se začeli že dan pred oddajo, še preden smo kar koli objavili. Na dan oddaje so sledila svarila znotraj hiše glede gostov, glede koncepta, glede vodenja. Potem se je ponovno vmešala politika s pogojevanjem gostov. Nato še sam premier, ki nas je označil za proruske ekstremiste, še dan prej smo bili britanski fašisti in pa sramota," je dejala in dodala, da "tudi tokrat ni šlo brez pozivov k našemu sankcioniranju in zamenjavam". Po njenih navedbah se pozivom, kot tudi že večkrat pred tem, priključili tudi nekateri programski svetniki.

"To, kar se nam dogaja zdaj in tudi mnogim drugim novinarjem v tej hiši, je popolnoma nesprejemljivo in ne sodi v demokratično državo. Takšnih napadov smo deležni predvsem zato, ker smo kritični in postavljamo vprašanja in ker nismo v skladu s pričakovanji neke politične opcije," je opozorila. Ob tem je poudarila, da so ustvarjalci Tarče pred tudi tremi leti, a v času leve vlade prav tako opozorili na politične pritiske prek programskega sveta, a tega, kar se dogaja zdaj, doslej še niso doživeli. "Zdaj je to resnično brutalno, poteka na osebni ravni, tukaj so laži, vključene so tudi naše družine," je naštela.

"Naj poudarim, da je naloga novinarstva kritika družbe, predvsem pa aktualne oblasti – katere koli, prejšnje, aktualne in prihodnje. Podpora oblasti ni novinarstvo, to je propaganda. To sèm ne sodi in mi ne bomo dovolili, da bi ta medijska hiša – kljub vsem napakam in pomanjkljivostim – postala sistem in orodje politične propagande neke politične stranke," je dejala Erika Žnidaršič in poudarila, da bodo v Tarči še naprej delali v interesu javnosti.

Štefančič: Avtokracijo, ki napada nacionalko, je treba najodločneje obsoditi

"To bi moral povedati v ukrajinščini. Ker pa ne znam ukrajinsko, bom povedal po slovensko," je svoj nagovor začel voditelj Studia City Marcel Štefančič. "Ko gledamo, kaj Putin počne z mediji, in ko gledamo, kaj z mediji počne Viktor Orban, vsi to na ves glas in zgroženo obsojamo, zato se zdi še toliko bolj neverjetno, da se leta 2022 to dogaja tudi na nacionalki," je nadaljeval. Prepričan je, da je treba v času, ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, "treba kar najodločneje obsoditi tudi avtokracijo, ki je napadla nacionalko".

Dogajanje na javni RTV je povzel z besedami angleškega pisatelja Thomasa De Quinceyja: “Če se človek enkrat spusti v umor, se mu kmalu tudi rop ne bo več zdel nič hudega, in od ropa je samo korak do pijančevanja in nespoštovanja postnih dni, od tod pa do neolikanosti in zapravljanja časa. Če tako enkrat stopiš na kriva pota, nikoli ne veš, kje se boš ustavil."

Kot je dejal, se je na RTV Slovenija začelo z “umorom” vodstva in urednikov in urednic, kmalu se tudi sprememba programske sheme ni več zdela nič hudega. "Od tod do BBC-jevega pijančevanja in nespoštovanja publike je bil samo korak, od tod pa do neolikanosti do kolegov in zapravljanja časa s prenosi predvolilnih shodov. In ja, ko tako enkrat stopiš na kriva pota, nikoli ne veš, kje se boš ustavil," je dejal Štefančič.

"Naša dolžnost je, da se upremo dezinformacijam, lažem, poskusom cenzure"

Aktiv novinarjev Radia Slovenija je izrazil ogorčenost in protest zaradi "nespodobnih, neutemeljenih in nestrokovnih kritik, napadov, očitkov, ki jih zadnje mesece UKOM objavlja v svojih kvazianalizah, ki jih slišimo celo v razpravah in vidimo v objavah članov programskega sveta RTV-ja". "Eden izmed svetnikov sredi predvolilne vihre na primer hoče od nas, da na zborovanju vidimo večtisočglavo množico, ki je ni bilo. Celo naše gestikuliranje med poročanjem jim ni všeč, v njihovih uradnih izjavah beremo neresnične trditve, da nismo sposobni spremljati dogajanj doma in po svetu," je v imenu aktiva nekaj primerov naštela Tatjana Pirc.

Vodstvo RTV Slovenija bi se v vseh takih in podobnih primerih moralo odzvati, zaščititi zaposlene in preprečiti rušenje ugleda javne radiotelevizije, so prepričani v aktivu radijskih novinarjev. "Naša dolžnost je, da se upremo dezinformacijam, lažem, poskusom cenzure, pritiskom, s katerimi želijo politika in njeni sateliti novinarje spremeniti v nekritične strankarske propagandiste in malikovalce oblastnikov, RTV pa izkoščičiti v še eno brezhrbtenično medijsko trobilo," so poudarili v radijskem aktivu in se ob tem zavezali, da bo še naprej delali in delovali v skladu s poslanstvom javne radiotelevizije, kot ga določa zakonodaja, predvsem pa, upravičevali pričakovanja javnosti, "ki potrebuje informacije, novinarska poročila, kakovostne oddaje in odgovore na številna vprašanja".

"Demokracija stoji na neodvisnih medijih, na profesionalnih, pokončnih, verodostojnih urednicah, urednikih, novinarkah in novinarjih. Mi nismo in ne bomo nikogaršnji hlapci," so še poudarili v aktivu novinarjev Radia Slovenija, kjer dodajajo, da trdno stojijo ob strani kolegicam in kolegom v vseh uredništvih in programih RTV Slovenija in jim izražajo podporo.

Opozorila spreminjanju statuta mimo deležnikov

Na politični pritisk z namenom vplivanja na poročanje opozarjajo tudi zaposleni v Multimedijskem centru (MMC) RTV Slovenija. Ta je usmerjen tako neposredno na posamezne novinarje kot tudi urednico uredništva, izvajajo pa ga tako nekateri programski svetniki kot tudi posamezni predstavniki vlade. "Direktor urada vlade za komuniciranje je v javnem pismu na primer širil laži o objavljeni vsebini na našem portalu, žalil avtorja prispevka in zahteval ukrepanje vodstva. Vodstvo se na naš poziv k zaščiti novinarske avtonomije ni odzvalo," je na shodu pred stavbo RTV-ja v imenu aktiva novinark in novinarjev RTV-jevega spletnega portala povedala Ksenja Tratnik.

Generalni direktor je ob tem po opozorilih članov spletne redakcije mimo vednosti vseh deležnikov spremenil izvedbeni akt MMC-ja in določil, da urednika uredništva spletnega portala imenuje le odgovorni urednik Informativnega programa TV Slovenija. Doslej je veljalo, da mora o tem soglasje podati tudi odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija. S tem je generalni direktor po opozorilih zaposlenih izključil radijske kolege, kjer se kadrovske menjave od nastopa novega vodstva niso zgodile. Zaposleni na MMC-ju potezo razumejo kot lajšanje možnosti zamenjave urednice uredništva.

Na drugi strani pa novinarjem MMC-ja izrekanje o izbiri odgovornih urednikov informativnih programov ni bilo omogočeno. "Ob tem se soočamo z občutnim kadrovskim mankom, pri čemer pri vodstvu znova nismo naleteli na posluh. Ob spremljanju dogajanja v drugih delih zavoda se nam zdi to početje načrtno podhranjevanje kolektiva spletnih novinarjev," so opozorili zaposleni na MMC-ju.

Režiserji opozarjajo na neobstoj vizije, diletantizem in nestrokovno vodenje

Odločitev vodstva Informativnega programa Televizije Slovenija in vodstva Televizije Slovenija, da na spored med 20. in 22. uro na drugem program uvrsti simultano prevajani prenos tujega novinarskega kanala BBC-ja, je po mnenju predstavnika televizijskih režiserjev Televizije Slovenija Aljaža Bastiča "omalovažujoča in nespoštljiva do lastnih ustvarjalcev, hkrati pa podcenjujoča in neprofesionalna do gledalcev in plačnikov RTV-prispevka".

Prenosi tujejezičnega informativnega programa so po besedah predstavnika skupine režiserjev problematični iz več vidikov, poleg podcenjevanja in nezaupnici lastnim profesionalnim sodelavcem; gre po njegovi oceni tudi "za signal šibkosti, sindrom majhnosti v širšem družbenopolitičnem kontekstu". Vprašal se je, kakšno sporočilo daje osrednji, nacionalni, javni slovenski medij, ko prenaša informativni program tuje televizije.

Kot je dodal, nad potezo režiserji sicer žal niso presenečeni. "Razgradnjo javne radiotelevizije zaskrbljeno opazujemo že daljši čas. Ukinitev jutranjih poročil oz. preureditev v netelevizičen in negledljiv format ter ukinitev številnih drugih oddaj Informativnega programa so samo simptom širše težave, ki v resnici presega Informativni program in Televizijo Slovenija – neobstoječe vizije javnega zavoda RTV, največje kulturno-medijske institucije v državi," je bil kritičen predstavnik režiserjev.

Kot je poudaril, "neobstoj vizije, diletantizem in nestrokovno vodenje" zaznavajo že daljše obdobje, skupina režiserjev pa je ob tem vse bolj odrinjena na rob odločanja, ustvarjanja in kreiranja oddaj. Režiser je kot ključni soustvarjalec televizijskih programov na RTV Slovenija po njegovih opozorilih vse bolj degradiran, številni drugi dragoceni izvedbeno-produkcijski sodelavci pa se jemljejo kot samoumevni "priveski". Kot je dodal, to kaže na popolno nepoznavanje televizijskega ustvarjanja, ki je vedno skupinski izdelek.

SNS: Nismo in ne bomo hlapci

Praksa nezakonitega početja in mimo zaposlenih v uredništvih na RTV Slovenija se očitno nadaljuje, je v sporočilu za javnost na Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS). Pri imenovanju odgovorne urednice informativnega programa s polnim mandatom je vodstvo zaobšlo večinsko mnenje uredništva, s čimer je poseglo v pravico in obveznost uredništva, s katero se izvaja uredniška in poklicna avtonomija ter ugotavlja stopnja medsebojnega zaupanja med uredništvom in odgovornim urednikom. V Sindikatu novinarjev Slovenije se zato pridružujejo pozivu zaposlenih na RTV: "Nismo in ne bomo hlapci."