Letošnja zimska sezona bo za Dars tretja v tem tisočletju, v kateri bodo porabili več kot 40.000 ton posipnih materialov. Tako zahtevni sta bili še zimski sezoni 2005/2006 in 2012/2013. Foto: BoBo
Letošnja zimska sezona bo za Dars tretja v tem tisočletju, v kateri bodo porabili več kot 40.000 ton posipnih materialov. Tako zahtevni sta bili še zimski sezoni 2005/2006 in 2012/2013. Foto: BoBo
V Darsu pravijo, da se je zelo močno povečala poraba raztopine kalcijevega klorida, ki ga dodajajo soli za zagotavljanje njene učinkovitosti tajanja snega in ledu na vozišču tudi pri temperaturah, nižjih od minus pet stopinj Celzija. Foto: BoBo

Na Darsu so samo v zadnjih devetih dneh, od začetka zadnjega sneženja, porabili krepko več kot 10.000 ton posipnih materialov, v letošnji zimi pa skupno že več kot 40.000 ton. Njihovo dolgoletno povprečje je sicer približno 25.000 ton.

Letošnja zimska sezona bo za Dars tretja v tem tisočletju, v kateri bodo porabili več kot 40.000 ton posipnih materialov. Tako zahtevni sta bili še zimski sezoni 2005/2006 in 2012/2013. "Dolgoletna povprečna sezonska poraba posipnih materialov znaša približno 25.000 ton, v zadnjih treh zimskih sezonah pred letošnjo pa se je gibala med 13.000 in 17.000 tonami," pojasnjujejo na Darsu.

Večjih težav pri izvajanju zimske službe februarja niso imeli. Vozniki so po njihovi oceni vožnjo praviloma prilagajali razmeram na cestah in tako tudi sami v veliki meri pripomogli k zagotavljanju normalnega prometa v danih okoliščinah.

Večjih preglavic jim ni povzročil niti val zelo nizkih temperatur. Zelo močno se je povečala poraba raztopine kalcijevega klorida, ki ga dodajajo soli za zagotavljanje njene učinkovitosti tajanja snega in ledu na vozišču tudi pri temperaturah, nižjih od minus pet stopinj Celzija.

Kot so pojasnili, so bile ceste kljub za naše razmere ekstremno nizkim temperaturam povsod tam, kjer ni snežilo, suhe in normalno prevozne brez kakršnih koli preventivnih ukrepov vzdrževalcev avtocest.

Nevarnost poledice
Dars voznike opozarja na dodatno previdnost. Ozračje se bo namreč povsod segrelo nad ledišče, relativna vlažnost ozračja se bo oz. se je že zelo povečala, temperature voznih površin pa temu ne bodo sledile. Kot primer navajajo, da so bile na primer v petek jutranje izmerjene temperature na površini vozišč slovenskih avtocest med - 10 in -15 stopinj Celzija.

"Vozišča so zamrznjena nekaj deset centimetrov v globino. Zato bodo posebno nevarnost predstavljale dežne padavine, ki bodo ob stiku z bistveno hladnejšo površino vozišča zmrzovale," opozarjajo v Darsu in zagotavljajo, da so na te razmere pripravljeni in v opisanih razmerah povsod izvajajo intenzivno preventivno posipanje vozišč.

Kljub temu pa možnosti pojava lokalne poledice zaradi kombinacije stika toplejšega dežja in hladnejše voziščne površine ne morejo v celoti izključiti. "Vse uporabnike avtocest zato posebej naprošamo, da ob dežju polno pozornost namenijo opazovanju stanja vozišča in hitrost vožnje pravočasno prilagodijo razmeram," še opominjajo na Darsu.