Da bi Slovenija ohranila teritorialni stik z mednarodnimi vodami, mora namreč v podrobno opredelitev spora navesti zahtevo, "ki bo arbitrom sploh omogočila odločanje o pravični meji", s katero bi ohranila ta stik in celovit Piranski zaliv. Če tega ne bi storila, "arbitri o tej možnosti, da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem, upoštevaje mednarodno pravo pri določanju meje na kopnem, sploh ne bodo niti razpravljali niti odločali", meni zavod v pismu, ki ga je pripravila Duša Krnel Umek.

Arbitražni sporazum je po njihovem mnenju slab in škodljiv, sam po sebi pa tega stika ne zagotavlja, ga pa zaradi členov, ki govorijo o tem, da državi pri svojih zahtevah nista z ničimer omejeni, omogoča.

Zaradi hrvaške enostranske izjave, da nič v sporazumu o arbitraži ni mogoče razumeti kot zagotovilo, da bo Slovenija dobila teritorialni stik z mednarodnimi vodami, gre po besedah zavoda za situacijo, ko si isti člen vsaka država razlaga po svoje, "le da tokrat po dogovoru najvišjih predstavnikov za hrbtom prebivalstva obeh držav".

Dostopne WikiLeaksove depeše "dokazujejo, da ni šlo za enostransko izjavo Hrvaške, dokazujejo pa tudi pritiske vsaj ZDA na takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja". "Ta je bil deležen tudi poskusa atentata. To so lahko tudi argumenti za začetek postopka za razveljavitev sporazuma o arbitraži, če bi Slovenija ugotovila, da je to smiselno," dodajajo.

S ciljem razjasnitve teh vprašanj zato poslancem predlagajo, da na odbor za zunanjo politiko in sejo DZ-ja povabijo tudi predsednika vlade in države v času sprejemanja sporazuma o arbitraži Boruta Pahorja in Danila Türka.

Ker njihovim predstavnikom, kot so neuradno izvedeli, "v nasprotju s skupino zunanjega ministrstva ne bodo dovolili sodelovanja na zasedanju DZ-ja", poslance obveščajo, da jim bodo vse do trenutka njihove odločitve po koncu razprave na voljo z dokumenti, drugo argumentacijo in odgovori na vsa njihova vprašanja.

Kljub časovni stiski pa menijo, da je do roka za predložitev slovenske dokumentacije arbitražnemu sodišču, ki se izteče 11. februarja, še vedno dovolj, kot navajajo, več kot 150 ur časa. "V tem času lahko ob sprejetju našega ali dopolnjenega predloga prilagodimo tisti del vsebine memoranduma, ki ne bi bil skladen z novo vsebino podrobne opredelitve mejnega spora," so še zapisali.