S spremembo zakona o vladi so stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica predlagale reorganizacijo vlade s spremenjenimi pristojnostmi in ustanovitvijo treh dodatnih ministrstev, in sicer ministrstva za solidarno prihodnost, ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstva za podnebje in energijo.

Če bodo takšne spremembe zakona potrjene, bo Slovenija država z največ ministrstvi v EU-ju oz. celo v Evropi, je v imenu predlagateljev opozoril Branko Grims. Gre za zapravljanje denarja, stroške, ki bodo nastali s povečanjem števila ministrstev, pa bodo plačali davkoplačevalci, je dejal in na vlado naslovil kritike v zvezi "umetno povzročenim špekulativnim pomanjkanjem naftnih derivatov" v zadnjih dneh. Vladi je očital neoperativnost in neodzivanje, zaradi česar je nastala škoda. Z večanjem števila ministrstev pa bo po njegovem mnenju vlada še manj operativna.

"V 14 dneh smo mi naslovili prvi protikoronski sveženj, vse, kar je bilo ključno. Vi, razen kadrovanja ter podražitve bencina in dizla, niste naredili nič," je ugotavljal njegov strankarski kolega Žan Mahnič. Meni, da gre izključno za kadrovanje, zaposlovanje in nagrajevanje tistih, ki bodo služili aktualni vladi oz. so v preteklosti pripomogli, da je prišla na oblast.

Sprememba zakona zasleduje čim bolj učinkovito organizacijsko strukturo, ki se bo hitro odzivala na za državljane pomembnih področjih, tistih, ki jih vlada uvršča med prioritetna in so usmerjena v prihodnost, je po drugi strani pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Za očitki, da bo širša sestava vlade neučinkovita in potratna, se po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) skriva le zavlačevanje in nagajanje. "Prejšnja vlada je dobila priložnost, da se organizira, kot misli, da je najbolje zanjo in da bo najbolje delovala. Pod krinko ljudskosti tega danes ne dovoli koaliciji," je dejala Kozlovič, ki se ji zdi nekorektno, da se vnaprej sodi, da nekaj ne bo delovalo.

Tudi Jonas Žnidaršič (SD) je dejal, da se ne more znebiti občutka, da se s predlogom za referendum želi malce "zabremzati delo vlade in ji vreči kakšno poleno ali dve pod noge". Gre za "politični poker na račun davkoplačevalcev", je menil. Spremembe so po njegovih besedah predlagali zato, ker so prepričani, da bodo lahko tako najbolj učinkovito uresničili zaveze volivcem, ki so jih dali v času pred volitvami.

Po oceni Nataše Sukič (Levica) je predlog za posvetovalni referendum "ceneni politični spektakel". Predlagateljem je očitala, da uporabljajo laži in manipulacije ter argumente, ki sploh niso povezani z vprašanjem, zakaj ta referendum potrebujemo. Referendum o tem, kakšno vlado si ljudstvo želi, se je po njenih besedah zgodil 24. aprila na volitvah, "takrat so ljudje podelili mandat, da si nova vlada postavi tak ustroj, za katerega verjame, da bo lahko uresničila, kar je napovedala".

Za podporo referendumu se niso odločili niti v NSi-ju. Kot je pojasnila Vida Čadonič Špelič, želijo, da se politika preneha ukvarjati sama s seboj in začne delati to, za kar je bila izvoljena. Je pa Čadonič Špelič poudarila, da si ljudje ne želijo novih ministrstev, ampak rešitve aktualnih problemov. "Vsekakor mora nova vlada čim hitreje pripraviti nabor ukrepov, ki bo učinkovit odgovor na visoke cene hrane, elektrike in tudi surovin v kmetijstvu," je pozvala.

Sejo so sicer poslanci začeli z minuto molka v spomin na umrlega Boruta Šukljeta, poslanca v mandatu 2000–2004. V uvodu je DZ potrdil še poslanski mandat Tomažu Lahu, ki je v poslanske klopi sedel namesto Barbare Kolenko Helbl. Njej je namreč funkcija poslanke prenehala, ker je v novi vladi zasedla mesto generalne sekretarke vlade.

Golob pričakuje "polni pogon" vlade septembra

Premier Robert Golob po zavrnjenem predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi pričakuje, da bodo poslanci v naslednjih tednih sprejeli omenjeni zakon in opravili zaslišanja ministrskih kandidatov. Čez poletje bo sledilo reformiranje posameznih ministrstev, da bodo ta s septembrom po Golobovih pričakovanjih "v polnem pogonu".

"Mogoče je prevladal razum in bo še kakšen drug posvetovalni referendum zavrnjen," je v izjavi za medije ob tem ocenil Golob.

Koalicijski predlog sprememb zakona bodo poslanci po začasni zaustavitvi s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma zdaj obravnavali že na izredni seji v sredo, zatem bodo po pričakovanjih sledila zaslišanja posameznih ministrskih kandidatov. Kateri ministrski kandidati bodo morali čez sito pristojnih delovnih teles DZ-ja, pa po Golobovih besedah še ni povsem jasno.

Nekaterim ministrstvom se namreč po sprejemu novega zakona o vladi obeta preimenovanje in spremembe nekaterih pristojnosti, tri pa bodo ustanovili na novo, in sicer ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in ministrstvo za podnebje in energijo.

Vodenje prvega bo po pričakovanjih prevzel zdajšnji minister za delo Luka Mesec, njegov stolček pa bo zasedel državni sekretar Simon Maljevac. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bi se po predlogu sprememb razdelilo na dva resorja, in sicer ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki naj bi ga vodil zdajšnji šolski minister Igor Papič, in ministrstvo za vzgojo in šolstvo, ki ga bo po napovedih vodil Papičev državni sekretar Darjo Felda. Ministrstvo za podnebje in energijo bo prevzel zdajšnji infrastrukturni minister Bojan Kumer, vodenje njegovega zdajšnjega resorja pa naj bi prevzela državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Medtem gospodarski minister Matjaž Han ostaja na čelu svojega resorja, a se bo ministrstvo preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Preimenovanje se po predlogu sprememb zakona o vladi napoveduje tudi zdajšnjemu ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, in sicer v ministrstvo za varstvo narave in prostor, pa tudi zunanjemu ministrstvu pod vodstvom Tanje Fajon, ki se bo preimenovalo v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.