Poudarjajo, da take trditve izpostavljajo Katoliško cerkev kot tisto, ki zavira kulturni razvoj. Obenem dodajajo, da je trditev nesprejemljiva predvsem zato, ker v svojem nasprotovanju spornemu družinskemu zakoniku Katoliška cerkev ni sama.

"Poleg Katoliške cerkve temu nasprotujejo tudi nekatere druge cerkve in verske skupnosti pri nas ter številni drugi, ki niso člani nobene od njih. Zato odločno odklanjamo vse poskuse, da bi razpravo o družinskem zakoniku spreminjali v razpravo o Katoliški cerkvi. Za nas so odprta vprašanja o družini utemeljena sama v sebi, zato je nanje mogoče odgovarjati z vsebinsko argumentirano razpravo in strpnim dialogom, ne pa z netenjem anahronističnega kulturnega boja," pojasnjujejo v izjavi za javnost.

"Drugačno mnenje ne more biti samo po sebi nestrpno"
V komisiji odklanjajo očitke o domnevni nestrpnosti Cerkve. "Imeti drugačno mnenje in se potegovati za njegovo širšo uveljavitev s primernimi sredstvi je v demokraciji povsem legitimno in celo zaželeno ter ne more biti samo po sebi že nestrpno," trdijo in dodajo, da zavzemanje Katoliške cerkve za ohranitev družine ni usmerjeno proti nikomur, ampak so za ohranitev mesta in nepogrešljive vloge v življenju in družbi, ki ju po njihovem mnenju ima družina, zgrajena na zakonski zvezi moškega in ženske.

Pristojne pozivajo, da se zoperstavijo tudi sovražnemu govoru proti katoličanom
Skrbijo jih tudi pojavi nespoštovanja in nestrpnosti do verujočih ljudi in verskih skupnosti, posebej pa zmerjanje (npr. katolibani) in druge oblike sovražnega govora, ki so jih po njihovem prepričanju deležni katoličani, ki svobodno izražajo svoje vrednote ter jih z demokratičnimi in ustavnopravno legitimnimi sredstvi želijo uveljaviti v širši družbi. Zato pozivajo pristojne institucije, da se zoperstavijo sovražnemu govoru tudi tedaj, ko so njegove žrtve katoličani, ki ne skrivajo svojih vrednot in nazorov.

Štirje razlogi proti družinskemu zakoniku
Tajnik Komisije Pravičnost in mir Tadej Strehovec je pojasnil, da nasprotujejo družinskemu zakoniku, o katerem se bo najverjetneje odločalo na referendumu, zato, ker si prizadevajo za ohranitev družine in zakonske zveze kot skupnost moškega in ženske, prav tako pa zagovarjajo pravico vsakega otroka do matere in očeta, kar je njihovo temeljno stališče, iz katerega izhajajo.

Omenjenemu družinskemu zakoniku nasprotujejo, ker je po njihovem mnenju v tem zakoniku nesprejemljiva redefinicija družina, kar po njihovem mnenju pomeni, da se na zakonodajni ravni vzpostavlja simbolno razvrednotenje "temeljne celice vsake družbe".

Kot drugi razlog je navedel institut istospolne partnerske in zunajpartnerske skupnosti, ki je vključen v družinski zakonik. V komisiji menijo, da ta institut ne sodi v družinski zakonik in da je primerno opredeljen že v zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnostih.

S sprejetjem zakonika bi lahko po mnenju komisije sledila sprememba učnih programov, ki bi lahko privedla do poučevanja ideološko sporne teorija spola. "Po tej teoriji otroci ne potrebujejo očeta in matere za svoj telesni in duševni razvoj in po kateri je družina skupnost otroka s spolno nedoločljivimi osebami," je pojasnil Strehovec.

Sprejetje redefinicije družine pa po njihovem mnenju lahko pomeni tudi korak k ogrožanju svobode izražanja in s tem nižanja temeljnih demokratičnih standardov. Ob tem je izpostavil izključevanje in diskriminiranje tistih, ki se zavzemajo za pravice otrok in družine.