Združena levica (ZL) je koalicija treh strank: Iniciative za demokratični socializem (IDS), Demokratične stranke dela (ZL-DSD) in Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (Trs). Četrto skupino ZL-ja predstavljajo civilnodružbene skupine in organizacije: Gibanje za pravično družbo (GPD), Kulturno-politično društvo Svoboda Straža, Lista Skupaj za pravično skupnost (SPS) ter del članstva gibanja Puntarjev.

Sodeč po tiskovni konferenci Franca Žnidaršiča, predsednika ZL-DSD-ja, koalicija zdaj ostaja brez polovice koalicije. V ZL-ju ostajata "zvesti članici" četrta skupina ter ZL-DSD. IDS ter Trs pa "odhajata na svoje" in ustanavljata "neko svojo stranko", "z veliko željo, da bi to bila Združena levica," je na konferenci povedal Žnidaršič.
"Tistim, ki odhajajo, želimo vso srečo še naprej," je izjavil.
Kdo je glavni
Žnidaršič je na konferenci predstavil nekaj konfliktov znotraj koalicije. IDS in do neke mere tudi Trs sta začela privatizirati Združeno levico ter povsem odrinjata drugi dve partnerici. Med njimi že skoraj leto dni ni komunikacije, IDS si je povsem olastninil spletne portale in drugim ne dovoli objavljanja, poslanska skupina vneto sklicuje tiskovne konference, ne da bi kar koli omenila, kaj šele vprašala, je našteval.
Ker dolgo ni bilo nobenega sestanka, ga je za prvi februar sklical ZL-DSD. "IDS nevzgojeno niti sporočil ni, da jih ne bo. Ni vseeno, če pridejo naši iz Maribora. Smo zasledili sicer v časopisu, da ne pridejo, ampak to ni odgovor," je izjavil Žnidaršič.
Iz njegovih besed izhaja, da se bo v prihodnosti bíla politična in pravna bitka za ime Združena levica. IDS in Trs ga ne moreta uporabiti, saj je zdaj že del imena ZL-DSD-ja. IDS ter Trs do zdaj tudi nista formalno oznanili, da želita koalicijo zapustiti. V ZL-DSD-ju so poudarili, da so pod tem okriljem dobrodošli vsi, ki spoštujejo koalicijski dogovor in statut. Vsekakor bo ZL na volitvah leta 2018 prisoten, je poudaril Žnidaršič.
"ZL bo kandidiral v takšni ali drugačni obliki. V njej bodo kandidirali tisti, ki zagovarjajo program, sprejet leta 2014," je povedal predstavnik ZL-DSD-ja.
Primerjava z Osvobodilno fronto
Pogled 4. skupine je predstavil Simon Brežan iz Gibanja za pravično družbo. ZL je primerjal z Osvobodilno fronto (OF): na zunaj všečna struktura, na znotraj pa ena sama stranka želi absolutno hegemonijo. 4. skupina se je temu uprla, v zameno pa so jih - predvsem "vrhuška IDS-ja" - začeli "podrejati in razbijati". "Začel se je konflikt, ker nismo hlapčevsko popustili. Postali smo notranji sovražnik, ki ga je treba likvidirati, kar je bilo s točno to besedo zapisano v nekaterih zapisnikih," je povedal Brežan.

4. skupina je po sporazumu enakopravni del koalicije s četrtino glasov in lahko soodločajo, dajejo pobude, sprožajo vprašanja. To je inovativna zmes "od spodaj navzgor", pri čemer poslanci v DZ-ju postanejo delegati neosocialistične koalicije, ki "imajo v vesti, da so zavezani predvolilnim obljubam in s tem bazi".

Toda takoj po uspehu na volitvah je "vrhuška IDS-a" razglasila, da ZL zunaj parlamenta sploh ne obstaja, je bil ogorčen Brežan. IDS in sčasoma Trs sta onemogočila vse delo na terenu in se zaprla v svoj elitni krog, ignorirajoč vse pobude, tudi zakonodajne, je zatrdil.

Tudi projekt e-glasovanja, kjer bi članstvo koalicije z elektronskimi glasovi resnično demokratično soodločalo, so v IDS-ju zavrnili, je ponazoril. Nadalje IDS in Trs 4. skupini nista izplačevala niti minimalnih financ, ki jim pripadajo po koalicijskih sklepih. "S takšnimi ni možno sodelovati. To se je izkazalo," je sklenil predstavnik civilnodružbenega gibanja.

Poslanska skupina nespremenjena
Združena levica je bila ustanovljena leta 2014 pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Na njih je dosegla šest odstotkov glasov in s tem šest poslanskih mandatov. Za zdaj ne kaže, da bi zaplet število kaj okrnil, saj so vsi poslanci ZL-ja člani ali IDS-ja ali Trsa. Izjema je Matjaž Hanžek, ki je izstopil iz Trsa. Žnidaršič je na konferenci povedal, da jim nobenega poslanca ni uspelo prepričati za prestop, so pa za to odprti.

Med drugim je nejevoljo v DSD-ju sprožil lanski zaplet, ko je Violeta Tomić, takrat predsednica DSD-ja, prestopila v Trs.

DSD je leta 2010 ustanovil Žnidaršič, ki je izstopil iz DeSUS-a (bil je tudi poslanec te stranke), in s seboj potegnil tudi del članstva stranke Karla Erjavca.

Mesec: Žnidaršič izsiljuje
Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je po poročanju Slovenske tiskovne agencije zavrnil očitke o nedemokratičnosti, ki sta jih na poslansko skupino ter stranki IDS in TRS naslovili drugi dve članici koalicije. "Tisti, ki smo v treh letih obstoja pokazali, da smo zmožni skupnega in tvornega sodelovanja, se zdaj združujemo v skupno stranko," je v izjavil v DZ-ju in dodal, da je njihov cilj poenotenje levice.

Težava, ki jo imajo s stranko ZL-DSD oziroma njenim predsednikom Žnidaršičem, pa je po njegovih besedah v tem, "da že dve leti ni praktično ničesar doprinesel, da nam je v kritičnih trenutkih odrekel podporo in da je preimenoval svojo stranko, ne da bi se drugi dve s tem strinjali". Zaradi njegovega destruktivnega delovanja ga v pogovore o enotni stranki niso vključili, je dodal. Žnidaršič se po njegovih besedah namreč ni bil nikoli pripravljen podrediti konstruktivnemu dialogu, ampak je nastopal z ultimati in izsiljevanjem.

Po njegovih besedah gre za "zadnji poskus izsiljevanja tistih, ki že dve leti ne počnejo drugega kot vnašajo spore in razdore na levico". S takšnimi pa v skupni stranki ni mogoče sodelovati, je dodal.

Kar se tiče imena Združena levica, pa Mesec pravi, da je to le tehnična razprava. "ZL ni ime, ampak je predvsem vsebina," je poudaril.

Koalicija ZL je po njegovih besedah v koalicijski sporazum zapisala, da deluje kot koalicija do vstopa v parlament, po volitvah pa njeno delo v prvi vrsti nadaljuje poslanska skupina. Četrta skupina pa nikoli ni imela statusa četrte stranke, temveč kot četrta skupina obstaja le, če jo podpirajo vse tri stranke, je še poudaril Mesec.

Neenotnost tudi v IDS-ju
Da v Združeni levici obstajajo nezanemarljiva nesoglasja, se je javno pokazalo na aprilskem kongresu stranke IDS. Kongres je bil zaradi sporov nesklepčen, veliko je bilo očitkov na račun vodenja stranke ter delovanja poslanske skupine, Mesecu so člani (po njegovih besedah) tudi grozili z nasiljem.
Konflikt je delno izhajal tudi iz dileme, ali naj se štiridelna koalicija združi v dejansko eno stranko ZL. Od vseh štirih koalicijskih partnerjev so soglasje za začetek pogajanj v tej smeri podali v Trsu, pa tudi v ZL-DSD-ju, a močno je bilo tudi nasprotovanje.