Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja.

Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.

Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo.

Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.

Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem.

Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav.

Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.

Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.

Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja.

Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost.

Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.