V društvu opozarjajo, da se v vseh 20 letih delež izvoljenih žensk ni dvignil na več kot 14 odstotkov, po njihovem mnenju pa je pomemben razlog za to tudi v samem volilnem sistemu. To je pokazala tudi analiza, ki so jo izvedli, pravijo.

Angela Murko Pleš, soavtorica analize o vplivu volilnih okrajev na izvoljivost žensk, je poudarila, da vzrok za premajhno zastopanost žensk v DZ-ju ni v večji ali manjši naklonjenosti moškim ali ženskam na kandidatnih listah, saj se ta v obstoječem volilnem sistemu sploh ne more izraziti.

Uspeh odvisen od izvoljivosti okraja
Uspeh kandidatke ali kandidata je namreč odvisen od tega, v kako izvoljivem okraju nastopa. Tako je bila na zadnjih volitvah leta 2008 sicer uveljavljena minimalna kvota za posamezen spol na kandidatnih listah in so jo stranke tudi dosledno izvajale, vendar žensk praviloma niso uvrstile v okraje, kjer so bili obeti za izvolitev najboljši. In tako je bil neposredno po volitvah leta 2008 delež žensk v parlamentu znova 13,3-odstoten - enko kot po volitvah leta 1992 in 2000. Po volitvah leta 1996 in 2004 pa je v DZ prišlo še manj žensk.

Ženski lobi Slovenije je v analizo vključil pet političnih strank, ki so na vseh petih volitvah dobile poslanske sedeže (LDS, SDS, SD, SLS in SNS). Na podlagi uradnih izidov volitev pa so za vsako izmed njih ugotavljali, kako uspešna je bila v posameznem volilnem okraju. Te so nato označili kot dobro izvoljiv volilni okraj (to je tisti, v katerem je stranka vsaj na treh volitvah dosegla najvišji relativni delež v volilni enoti in/ali je bil njenemu kandidatu oz. kandidatki vsaj trikrat dodeljen mandat), potencialno izvoljiv volilni okraj, slabo izvoljiv volilni okraj in neizvoljiv volilni okraj. Zanimalo pa jih je, kolikokrat so v teh okrajih stranke imele kandidate in kolikokrat kandidatke.

Žensk na listah v dobro izvoljivih okrajih manj
Analiza je pokazala, da je bil v dobro izvoljivih okrajih, skupni delež kandidatk na vseh petih volitvah pri LDS-u 8,8-odstoten, pri SDS-u 6,6-odstoten, pri SNS-u osemodstoten. Največji (20-odstoten) je bil pri SD-ju, najmanjši (2,2-odstoten) pa pri SLS-u. V Ženskem lobiju Slovenije tako ugotavljajo, da je doseganje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v DZ-ju v celoti odvisno od odločitev političnih strank. Za spremembo volilne zakonodaje pa v dozdajšnjih dveh poskusih ni bilo zadostne podpore.

Ciril Ribičič: Napredka ne bo
V razpravi je sodeloval tudi ustavni pravnik Ciril Ribičič, ki je med drugim izrazil bojazen, da se tudi na tokratnih predčasnih volitvah ne obeta napredek na tem področju, prej nasprotno. Stranke, ki so doslej bile najbolj naklonjene kandidiranju žensk v izvoljivih okrajih, so namreč pred temi volitvami v največjih težavah, je dejal.