Dodal je, da o tej možnosti do zdaj niso želeli preveč govoriti, saj bi potem dajali vtis, da že razmišljajo o planu B. Razveljavitev odločitve bi lahko zahtevali, če bi presodili, da arbitražno sodišče ni ravnalo v skladu z mandatom, ki ga je dobilo od obeh strank. Takšni primeri v preteklosti obstajajo, a so bili izjemno redki, je opozoril zunanji minister.

Samuel Žbogar se je osredotočil na pet točk, ki jih v svoji kampanji uporabljajo nasprotniki arbitražnega sporazuma. Dejal je, da nasprotnikov arbitražnega sproazuma očitno ne moti vsebina, pač pa to, da arbitražni sporazum sploh je. Opažajo namreč, kako se spreminjajo argumenti nasprotnikov sporazuma. Prva je izguba ozemlja, za kar minister trdi, da ne drži. Arbitražno sodišče bo namreč odločalo o meji na kopnem in o meji na morju. O meji na kopnem bo odločalo samo o spornih točkah - katere so, se mora Slovenija še uskladiti s Hrvaško. Žbogar je izrazil pričakovanje, da si bodo sodniki sporne točke ogledali tudi v živo.

"O vseh treh točkah 3. člena arbitražnega sporazuma bodo sodniki odločali celovito"
Odločali pa bodo tudi o meji na morju, kjer se bo upošteval presečni datum 26. 6. 1991. Pojasnil je, da je Slovenija imela na ta datum de iure izhod na odprto morje, a v resnici je dejansko stanje takšno, da si slovenski ribiči ne upajo prečkati sredinske črte v Piranskem zalivu. Opozoril je, da bo sodišče o meji na kopnem in na morju ter o stiku odločalo celovito in ne sosledno, kar je tudi v skladu z mednarodnim pravom. Tudi v pogajanjih o sporazumu je evropski komisar Olli Rehn poudarjal, da a-, b- in c-del člena ne pomeni vrstnega reda in bi ta lahko bil tudi zamenjan. Evropska komisija pa je pred arbitražnim sporazumom pripravljena tudi pričati, da temu ni tako, je dejal Žbogar.

O služnostni poti je Žbogar dejal, da ta prvina ne obstaja. Gre namreč za pravico do neškodljivega prehoda, ki jo imajo tako kot Slovenija vse preostale države. Ker nam neškodljiv prehod omogoča mednarodno pravo, so izjave nasprotnikov referenduma nesmiselne, saj arbitražno sodišče ne bo odločalo o nečem, kar Sloveniji že pripada, meni minister. Pojasnil je, da se neškodljiv prehod lahko omejuje le v primerih grožnje ali uporabe sile, vojaških vaj, propagandne dejavnosti, vzleta ali pristajanja letal na ladjah, velikega onesnaženja ter ribiške ali raziskovalne dejavnosti.

Žbogar: Ni res, da mednarodni pravniki nasprotujejo sporazumu
Prav tako po Žbogarjevih besedah ne drži, da mednarodna stroka nasprotuje arbitražnemu sporazumu. Tako sporazum podpira celotna katedra za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, predsednik države Danilo Türk kot mednarodni pravnik, profesor mednarodnega prava na mariborski pravni fakulteti, pa tudi mednarodni pravniki na Fakulteti za družbene vede. Dejal je, da je ministrstvo zaznalo, da sporazumu nasprotujeta le dva mednarodna pravnika, Marko Pavliha in Miha Pogačnik.

"Tudi v sporazumu Drnovšek-Račan ni besede "teritorialni"
Za Pavliho je Žbogar dejal, da je v preteklosti že pozival, naj se državljani ne odpravijo na počitnice na Hrvaško, a ga takrat niso upoštevali, zato upa, da ga državljlani tudi zdaj ne bodo. Za Pogačnika pa je dejal, da je v pravnem mnenju, ki ga je leta 2007 spisal takratnemu premierju Janezu Janši, preferiral odločanje z arbitražo in ne na Meddržavnem sodišču v Haagu. Prav tako ni bil navdušen niti nad načelom zunanje pravičnosti, češ da je špekulativno predvidevati, kaj nam bi to načelo lahko prineslo. Žbogar je opozoril še na Pogačnikov članek iz leta 1996 v reviji Pravnik, kjer je kot edini mednarodni pravnik v Sloveniji dejal, da Slovenija nima izhoda na odprto morje. Minister zatrjuje, da arbitražni sporazum podpirajo tudi tuji mednarodni pravniki, tudi tisti, ki jih je prejšnja vlada klicala na posvete, in so imeli, tako Žbogar, pomisleke glede načela ex aequo et bono, kar pa so na ministrstvu izvedeli šele zdaj.

Glede alternativ, ki jih omenjajo nasprotniki arbitražnega sporazuma, je Žbogar dejal, da bi zavrnitev sporazuma na referendumu prinesla za Slovenijo nerazumno preveliko tveganje. Po njegovem mnenju bi bila zavrnitev korak v prazno, saj bi nekaj dobrega zavrnili za nekaj, za kar sploh ne vemo, kaj bo. Dejal je, da nasprotniki vseskozi spreminjajo stališča. Najprej je bilo tako s sporazumom narobe to, da ni vseboval načela zunanje pravičnosti. Nato je šlo za besedo "teritorialni" stik, a besede teritorialni ni bilo niti v sporazumu Drnovšek - Račan. Nasprotniki poudarjajo, da bi se morali vrniti k sporazumu Drnovšek - Račan, Žbogar pa poudarja, da to trdijo tisti, ki so sporazum zavrnili in ugotovili, da je škodljiv za Slovenijo in je zato treba iti naprej. Res pa je, je dejal Žbogar, da v arbitražnem sporazumu ni koordinat za določitev stika z odprtim morjem, saj če bi bile, arbitražno sodišče ne bi imelo o čem odločati.