Julijska seja državnega zbora se je začela z vprašanji poslancev premierju in ministrom. V ospredju je sodba Evropskega sodišča o izbrisanih, učinki varčevalnega zakona itd. Premier je najprej odgovoril na vprašanja Tamare Vonta (PS), ki jo je zanimalo, kako in kdaj namerava vlada uresničiti sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji.

"Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice je logična posledica odločitev različnih organov, vej oblasti v Sloveniji, in tam so ugotovitve enostavno prepisali," je prepričan premier, ob tem pa je dodal, da sta si sam in stranka, ki jo vodi, "dolga leta prizadevala, da bi ločili upravičene od neupravičenih primerov izbrisov in da bi se posamični primeri presojali od primera do primera".

"Treba bo vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje upravičenih od neupravičenih primerov," in sistem, ki bo omogočal, da bodo odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih je ta država plačevala v preteklosti, je prepričan Janša. Upoštevati bo treba tudi, da bodo skladni s časovnimi roki izplačil odškodnin v preteklosti, je dejal. Pri tem je opozoril, da še vedno niso bile izplačane odškodnine zaradi 2. svetovne vojne in še nekatere druge.

"Žepi davkoplačevalcev niso brez dna"
"Žalosti me, da predlagateljev tega projekta ne skrbi, kje bomo dobili denar za te odškodnine, saj žepi davkoplačevalcev niso brez dna," je še poudaril v odgovoru poslanki, ki pa ga je opozorila, da bi bilo bolje, da predstavi rešitve in prevzame odgovornost zaradi diskriminatornega vedenja. "Evropsko sodišče za človekove pravice niso strici iz ozadja. Upam, da se tega zavedate," je opozorila premierja.

Gorenak: Odškodnino moramo izplačati septembra
Na vprašanje poslanke SD-ja Majde Potrata je o izbrisanih odgovarjal tudi notranji minister Vinko Gorenak. Dejal je, da bo sistem za izplačevanje odškodnin za nematerialno in materialno škodo izbrisanim pripravljen do 26. junija 2013, kdo pa bo v skupini, ki bo sistem pripravila, pa še ne ve. Dodal je, da bo vztrajal, da skupino sestavita skupaj z ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem.

Gorenak je še poudaril, da je evropsko sodišče za dva izmed izbrisanih določilo, da nista upravičena do odškodnine. Obrazec, ki ga je pri tem uporabilo, pa bi lahko bil po njegovih besedah podlaga, na kateri bi se del izbrisanih izključil iz kroga upravičencev.

Prav tako ni nujno, da bo vsak izbrisani za nematerialno škodo avtomatično dobil 20.000 evrov, in kot primer navedel, da žrtev vojnega in povojnega nasilja za tri leta, ki jih je preživela v taborišču, dobi okoli 1.500 evrov odškodnine. "In zame bo treba model iskati približno v tem kontekstu, odškodnino za materialno škodo pa izključno na podlagi dokazil," je dejal.

Država mora šestim izbrisanim po 20.000 evrov odškodnine za nematerialno škodo izplačati do 26. septembra, do takrat pa mora sodišče obvestiti tudi o tem, kaj je z materialno škodo, je še pojasnil Gorenak.

Janša za nastali položaj krivi prejšnjo vlado
Poslanec SD-ja Janko Veber pa je Janšo spraševal, kako bo vlada zaščitila negotov položaj delavcev v podjetjih, ki so se znašla v težavah, in s katerimi ukrepi bo pomagala posameznim panogam, ki so ključne za oživitev gospodarstva. Janša je najprej opozoril: "Od 10. februarja, ko je prisegla ta vlada, pa do danes, beležimo približno ničto rast zaposlovanja, kar pomeni, da je približno toliko, kolikor jih izgubi službo, tudi zaposlenih. Žal pa smo v prejšnjih treh letih izgubili 100.000 delovnih mest."

Ob tem je dodal, da je večina gradbenih podjetij propadla v zadnjih treh letih, v času Pahorjeve vlade, zato je prepričan, da bi bil položaj drugačna, če bi se znala prejšnja vlada pravilno odzvati na gospodarske razmere. "Mi ne bomo umetno zmanjševali problemov in si kupovali socialni mir, ampak se bomo trudili, da bo gospodarstvo lahko delovalo samostojno /.../, da bo ponovno zadihalo," je poudaril premier.

"Vi tega denarja niste zbrali v treh letih, mi bi ga morali pa v treh mesecih," je Janša odgovoril Vebru, ki je premierja vprašal še, kaj se dogaja z drugim tirom železniške proge Divača-Koper.

Premier o varčevalnem zakonu: Brez tega Slovenija ne bi več dihala normalno
Poslanko Pozitivne Slovenije Barbaro Žgajner Tavš je zanimalo še, kateri so tisti pozitivni učinki zakona za uravnoteženje javnih financ, ki državi zagotavljajo hitrejši izhod iz krize in obenem ohranjajo ustavno zagotovljene postulate slovenske države. Opozorila ga je, da je na ustavnem sodišču več zahtev za oceno ustavnosti, ki so jih vložili sindikati. "Tisti, ki so na robu preživetja, v glavnem razumejo, da je treba zategniti pas," je opozoril premier in dodal, da tisti, ki so zaradi varčevalnega zakona sprožili postopke na ustavnem sodišču, niso med njimi. Poudaril je še, da zaradi varčevalnega zakona v Sloveniji ni bilo referenduma, kar kaže na to, da je bilo treba veliko pogovorov in usklajevanj, na koncu pa so uspeli doseči dogovor.

"Brez tega zakona Slovenija ne bi več dihala normalno," je še dodal in razkril, da vlada ves čas spremlja učinke varčevalnega zakona in bo, če bo to potrebno, vložila popravke zakonov.

Žgajner Tavševa: Zakaj pokojnin niste znižali duhovnikom?
Žgajner Tavševa je med drugim premierja vprašala, zakaj je njegova vlada diskriminatorno zniževala pokojnine: "Zakaj ste pokojnine znižali vrhunskim športnikom, ne pa tudi duhovnikom?"

Janša je očitke, da so pokojnine določenim vrstam upravičencev nižali diskriminatorno, zavrnil in dodal, da so jih nižali tistim, "ki imajo zdaj 2.000 evrov pokojnine". "Na ta zakon je treba gledati tudi z vidika prakse, ki smo jo podedovali," je poudaril in dejal še, da je pomembno ne le to, za koliko so se komu pokojnine znižale, ampak tudi to, kako visoke so bile pokojnine prej in s čim so si ti upokojenci to zaslužili.

Prevca zanimale spremembe na področju pravosodja
Iz vrst koalicije je vprašanje zastavil Mihael Prevc, poslanec SLS-a, ki so ga zanimali ukrepi vlade na področju gospodarskega kriminala, korupcije in finančnih prevar. Premierja je vprašal, kaj lahko pričakujemo pri spremembah zakonodaje s področja pravosodja, da bodo omogočeni hitrejši in učinkovitejši postopki, Janša pa mu je pojasnil, da mora biti prioriteta državnega tožilstva preiskava kaznivih dejanj, zaradi katerih imamo v finančnih institucijah velike luknje. Banke, je zatrdil, imajo znaten del slabih kreditov, ker so številna podjetja, ki so jih najela, propadla. Veliko kreditov je bilo podeljenih tudi na podlagi poznanstev, klientelizma, posojila pa tudi niso bila zavarovana.

"Te primere morajo pristojni organi resno in prioritetno obravnavati. V Sloveniji je to samo deloma v pristojnosti vlade, ki pripravlja spremembe zakona o kazenskem postopku, kjer se bodo roki skrajšali, preiskava bo lahko bolj učinkovita, še vedno pa je glavno breme na ramenih institucij, ki to izvajajo. Ena od njih je državno tožilstvo," je dodal premier.

Poslanci bodo odločali o svežnju za spodbujanje gospodarstva
Državni zbor bo sicer ob začetku seje na zahtevo poslancev Pozitivne Slovenije znova odločil o vrsti postopka obravnave devetih zakonov iz svežnja za spodbujanje gospodarstva.