Franc Žmavc je od kandidature za nadzornika Slovenskega državnega holdinga (SDH) odstopil, ker ni želel sodelovati v političnih igricah, je povedal za Slovensko tiskovno agencijo. Hkratni odstop z drugim kandidatom Željkom Puljićem ni bil usklajen, prav tako ni bilo pritiskov po odstopu.
"Svojo kandidaturo sem prijavil kot strokovnjak, ne politik," je dejal Žmavc in dodal, da se je za odstop odločil, ker so se pojavile zakulisne intrige, laži in zlorabljanja njegovega imena. "Ne zdi se mi smiselno sodelovati v bojih med koalicijskimi partnericami."
Predlagateljica, ministrica za finance Mateja Vraničar Erman (njen predlog je potrdila vlada), potezo vidi kot izgubljeno priložnost.

"Obžalujem razplet dogodkov glede imenovanja nadzornega sveta SDH-ja. Izgubljena je dobra priložnost, da bi nadzorni svet SDH-ja popolnili in naredili operativnega z izkušenima članoma, ki jima znanja in strokovnosti ne gre oporekati, ob začetku postopka pa sta uživala tudi ustrezno koalicijsko podporo," so njene besede posredovali z ministrstva za finance.

Kot je dodala, sta se, ne glede na to, da jima je v zadnjih dneh "uspelo uspešno odgovoriti na vse v javnosti izpostavljene očitke", zdaj žal odločila, da odstopita od kandidature.

"Kako naprej? Čim prej bo treba začeti nov postopek izbire kandidatov za člane nadzornega sveta. V tem trenutku nisem optimistična glede časovnice," je še dejala Vraničar Ermanova.

Kustec Lipicerjeva: Odločitev pravilna
Simona Kustec Lipicer, vodja poslanske skupine SMC-ja, je presodila, da je bila odločitev kandidatov pravilna. "Skozi celoten proces njunega imenovanja je toliko vprašanj, pomislekov, da stopnja zaupanja ni bila dovolj trdna, da bi lahko peljali postopek do konca. Gre za nadzor 12 milijard evrov premoženja. Tu ne sme biti nobene trohice dvoma, kdo in na kakšen način je bil imenovan na to mesto," je dejala poslanka.

V poslanski skupini SMC-ja so se sicer s kandidatoma srečali in poslušali njune argumente na očitke, ki so se pojavljali v javnosti, a se je po mnenju poslanke izkazalo, da ni bilo dovolj prepričljivih argumentov, da bi imela trdno podporo.

Zmotilo jih je že dejstvo, da sta kandidata podpisala napačno soglasje za funkcijo, in to, da so bili pogovori na osebni ravni veliko bolj poglobljeni kot v predhodnih procesih njune izbire. "Zagotoviti moramo integriteto upravljanja in nadzora nad državnim premoženjem in integriteto posameznikov, ki se odločijo te funkcije prevzemati," je dodala.

Zavrnila je, da bi v SMC-ju kandidate spodbujali k odstopu, in poudarila, da je bil edini stik poslanske skupine srečanje z obema kandidatoma, ki je bilo intenzivno in z zahtevnimi vprašanji.

Povedala je, da sta Puljić in Žmavc demantirala večji del očitkov, da pa so ostali očitki, ki se jih ni dalo demantirati, kot je bil v enem primeru sklep KPK-ja in v drugem primeru sklep ATVP-ja. V koaliciji so si po besedah Kustec Lipicerjeve izmenjevali informacije o podpori. Večina ne bi bila tako trdna, kot jo potrebuje takšna funkcija; za takšno mesto bi bilo dobro, da je podpora celo širša od koalicije, je dodala.

SMC še zaupa ministrici
Glede podpore, ki sta jo kandidata uživala na strani finančne ministrice, je Kustec Lipicerjeva dejala, da je ta pojasnjevala predvsem strokovne argumente. "Tudi ko smo se s kandidatoma dobili, nismo dvomili o informacijah, ki jih je ministrica dajala po strokovni plati. A pri končni odločitvi moramo upoštevati tudi širšo stopnjo zaupanja in pričakovanja kandidatov," je dodala in potrdila, da ima finančna ministrica še vedno njihovo popolno zaupanje.

Jurša: Tako je bolje za vse
Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je potezo pričakoval. Razloge za odstop vidi v informacijah o njunem "nekdanjem početju". Govoric o tem, da naj bi kandidata doživljala pritiske, Jurša ni želel komentirati, je pa ocenil, da bi bilo zanju bistveno slabše, če bi se njuni imeni v petek pojavili na glasovanju na seji DZ-ja. Komentarji na njun račun bi bili po ocenah Jurše namreč lahko zelo ostri. "Menim, da sta sebi in predlagateljem na neki način olajšala zadevo," je izpostavil Jurša. Žmavčeve navedbe, da se ne gre političnih igric, so se po ocenah Jurše nanašale na Žmavčevo prepričanje, da med poslanci ne bo dobil podpore.

Han: Odzvati se moramo hitro
Vodja SD-jevih poslancev Matjaž Han upa, da bo koalicija že v prihodnjih dneh našla kandidata, ki bosta sprejemljiva za celotno koalicijo. Sicer meni, da bi bilo bistveno bolj modro, če bi koalicija Žmavcu in Puljić že bistveno prej poslala "signal", s čimer bi morda danes že imeli druge kandidate.

Ozadja, kot pravi, sicer ne pozna, a po njegovem mnenju sta v zadnjih dneh verjetno dobila signal od največje stranke, da nimata podpore. "Sicer si ne predstavljam, zakaj bi dva kandidata, ki sta imela na mandatno-volilni komisiji podporo, danes odstopila," je dejal Han.

Po njegovih besedah je ključno dejstvo pri vsem, da SDH nima popolnjenega sveta, vlada pa se mora zdaj odzvati in najti dva primerna kandidata. Poudaril je, da se pogovarjajo o nadzoru nad 12 milijardami premoženja. Poleg tega je spomnil, da so pred vrati skupščine pomembnih slovenskih podjetij, država oz. SDH pa "hodi po svetu in na neki način prodaja NLB".

Zapletov poln postopek
Njuno imenovanje je bilo ves čas pod vprašajem. Mandatno-volilna komisija DZ-ja je namreč poslancem predlagala, da potrdijo Žmavca, Puljića pa ne. Kandidata nista imela niti podpore celotne koalicije. V poslanski skupini SMC-ja tudi o podpori Žmavcu, ki so ga sicer podprli na komisiji, niso bili enotni. DeSUS je vztrajal pri glasovanju o obeh kandidatih skupaj, zato je bilo njihovo glasovanje o posameznih kandidatih negotovo, v SD-ju pa so nasprotovali obema. Poslanske skupine so bile kritične tudi do tega, da komisija o kandidatih ni glasovala v paketu, kot je to predlagala vlada, pač pa o vsakem posebej.

Očitki na njun račun
Puljić in Žmavc sta bila v javnosti deležna več očitkov. Oba sta bila v preteklosti pod drobnogledom regulatorjev in sta bila iz različnih razlogov ocenjena negativno, so pisali mediji. A to sta na pogovorih s poslanskimi skupinami DZ-ja zavrnila. Žmavc je denimo poslancem SMC-ja pojasnjeval očitke glede obremenilnega mnenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) leta 2001, ko je kandidiral za člana uprave Intare, a mu je ATVP vlogo za opravljanje te funkcije zavrnil. Kot je pojasnil, je takrat posle opravljal s svojim zasebnim kapitalom in je bila to zanj zelo pomembna izkušnja, ki sicer ni bila pozitivna, a se nikoli več v njegovem delovanju ni ponovila.

Puljiću, ki je direktor Iskratela, pa so očitali dogodke, ko je bil v upravi Telekoma Slovenije pod vodstvom Bojana Dremlja. Komisija za preprečevanje korupcije je namreč ugotovila, da je ta uprava pri prodaji in nakupu deležev v kosovski družbi Ipko in izdaji poroštva za obveznosti družbe Najdi ravnala koruptivno.

Pri njuni kandidaturi se je tudi zapletlo, saj v DZ-ju zaradi administrativne napake sprva nista posredovala ustreznega soglasja h kandidaturi.

Nadzorni svet SDH-ja tako v času, ko že potekajo postopki za prodajo Nove Ljubljanske banke (NLB) po metodi javne prodaje delnic (IPO), namesto s petimi ostaja le s tremi člani. V njem poleg predsednika Damjana Beliča sedita še Duško Kos in Barbara Smolnikar.
Predsednik nadzornega sveta SDH-ja Damjan Belič je ocenil, da tudi brez dveh članov NS deluje in tekoče sprejema vse odločitve, za katere je pristojen.