Pojasnil je, da stranke in poslanske skupine nepovezanih poslancev premier Borut Pahor očitno ne jemlje dovolj resno, saj se je po odhodu DeSUS-a iz vlade in pred superreferendumskim dnem pogovarjal z vsemi poslanskimi skupinami Državnega zbora, samo z nepovezanimi ne. Ob tem je dodal, da jih premier očitno ne potrebuje "in ni potrebe, da bi mi to vlado podpirali". Poudaril pa je, da bodo tudi v prihodnje glasovali po svoji vesti in podpirali tiste odločitve vlade, ki se jim bodo zdele sprejemljive.

Demokratična stranka dela
Demokratična stranka dela (DSD), ki jo je Franc Žnidaršič ustanovil po odhodu iz DeSUS-a, naj bi imela po njegovih besedah že okoli 1.200 aktivnih članov. Pred prvim kongresom stranke pa želijo ustanoviti odbore v vseh volilnih okrajih, "tako da bi se lahko za poslanske sedeže borili že na morebitnih predčasnih volitvah", je pojasnil.

Povedal je, da je stranka delavsko usmerjena, saj želi delu znova vrniti ugled in spoštovanje, ne glede na to kakšno je. "Borili se bomo, da plače ne bodo nikoli pod pragom revščine, saj menimo, da so vse plače v Sloveniji prenizke, razen menedžerskih. Terjali bomo ohranitev vseh delavskih pravic, naš končni cilj pa je soupravljanje in solastništvo delavcev v podjetjih, kajti povsod, kjer je to možno, so podjetja uspešnejša, delavci pa bolj produktivni," je glavne usmeritve in cilje stranke opisal Žnidaršič.

Stranka podpira zakone o katerih se bo odločalo na referendumu
Žnidaršič je poudaril, da stranka podpira vse tri zakone, o usodah katerih se bo odločalo na referendumu 5. junija. Pojasnil je, da je pokojninsko reformo treba sprejeti, po sprejetju pa popraviti tiste člene, ki so za socialne partnerje nesprejemljivi. "Naknadno se lahko reformni zakon uskladi s sindikati in po nujnem postopku kompromis sprejeme v DZ-ju," je prepričan Žnidaršič. Povedal je, da je bilo nasprotovanje DeSUS-a pri pokojninski reformi "grdo in pritlehno, namesto da bi pomagala s predlogi narediti zakon boljši, tako pa bodo morali sprejeti odgovornost, če bi po padcu reforme prišlo do neljubih posledic".

Stranka po njegovih besedah podpira tudi zakon o arhivih, o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno pa prav tako meni, da bi bilo dobro, če ga volivci na referendumu podprejo, poslanci pa pozneje popravijo.

Poslanski, ne pa tudi strankarski kolega Vili Rezman, podpira usmeritve DSD-ja. Poudaril je, da omenjene zakone podpira, ker so ga o tem prepričale strokovne utemeljitve in ocene in ga niso prepričali politični argumenti. Po njegovem mnenju bi pokojninska blagajna morala biti samozadostna in ne namenjena reševanju javnih financ, "kot se sliši od predlagateljev".

Opozoril je še na zakon o delu na črno, za katerega meni, da je v njem preveč nejasnosti in absurdnosti, "kar je pravno nedopustno". Prepričan je, da zakon v primeru potrditve na referendumu velikega učinka ne bo pokazal, "bo pa zaradi vseh nejasnosti poskrbel za veliko nervoze".