Kot je na Brezjah dejal Zore, se verniki Mariji na Brezjah že stoletja zahvaljujejo za njeno materinsko skrb in ji izročajo prošnje in stiske, ki presegajo njihove moči, ter zato potrebujejo spodbudo, pomoč in podporo iz nebes.

"Danes je naša molitev in prošnja še posebej goreča. Zavedamo se namreč, da živimo v zelo zahtevnih časih. Svet postaja zapleten in odnosi v njem vedno bolj napeti. Z bolj ali manj jasnim spoznanjem se vsi zavedamo, da se je svet znašel v krču in ni samo po sebi umevno, kako bo ta svetovni krč popustil," je dejal Zore in dodal, da je podobno z našo domovino in državo.

"Ne moremo razumeti odločitev in sprejetih sklepov, za katere vidimo, da v njih ni iskanja skupnega dobrega," je dejal in dodal, da bi se lahko ob teh ugotovitvah obrnili proč in se pretvarjali, da je vse dobro, ali pa se začeli ozirati okoli sebe in iskati krivca za razmere, v katerih živimo.

Vsak mora storiti vse za sožitje in mir

Vendar, kot je opozoril, s takim ravnanjem ne pripomoremo k izboljšanju stanja. "Zavedati se moramo, da je vsak človek dolžan storiti vse, kar more, da bi bilo med ljudmi, med skupinami, med političnimi strankami, pa tudi med narodi in državami več sožitja, medsebojnega sodelovanja in iskrenega prizadevanja za mir," je poudaril Zore.

"Pomembno je, da se tudi mi danes, v tem času vojnega razdejanja v Ukrajini in še po toliko drugih koncih sveta; v tem času idejnega in vrednotnega razdejanja od vrtcev do akademskih ustanov; v tem času vsesplošne odpovedi razuma in zdrave pameti, obrnemo k Božji besedi, jo začnemo brati, premišljevati in po njej živeti," je pozval vernike.

Poudaril je tudi svetost življenja in pomen družine. Navedel je besede papeža Frančiška, ki je dejal, da bi vsako nosečnico prisrčno rad prosil, naj ji nič ne vzame notranjega veselja ob materinstvu, naj ne dopusti, da bi bojazni, skrbi, govorjenje drugih ali težave zadušili to srečo.

Prav tako je poudaril, da otrok potrebuje tako mamo kot očeta. "Jasna in točno določena prisotnost obeh likov – ženskega in moškega – ustvarja prostor, ki je najprimernejši za otrokov razvoj," je papeževe besede navedel Zore.

Življenje presega prostor in čas

Kot je vernike nagovoril Zore, današnji praznik Marijinega vnebovzetja govori o tem, da so kot kristjani ljudje, ki živijo svojo sedanjost, vendar njihovo življenje presega prostor in čas. "Današnji praznik nas spodbuja, da se ponovno odločimo za zvestobo Božji besedi. Brez te besede ne bomo znali prav živeti sedanjosti in težko bomo brez nje odkrivali smisel in upanje za prihodnost," je poudaril.

Zoretu je pri današnji osrednji maši prisluhnilo več ljudi kot prejšnje leto, ko je praznik potekal v znamenju epidemičnih omejitev. Kot so povedali ljudje, na Brezje pridejo, da najdejo notranji mir, prosijo za zdravje, se zahvalijo in se srečujejo. Številni so poudarili pomen tradicije in povedali, da na Brezje hodijo vsako leto. Veliko jih pride z družinami, nekateri to priložnost izkoristijo tudi za rekreacijo in na Brezje pridejo peš ali s kolesom.

Na Brezjah bodo maše ves dan

Maše so na Brezjah potekale ves dan, tako se je razporedil tudi obisk. Na praznični dan Brezje vsako leto običajno obišče okoli 10.000 ljudi, je povedala vodja tamkajšnjega romarskega urada Andreja Eržen Firšt. Kot je pojasnila, nekateri zaradi gneče ob samem prazniku raje pridejo kakšen dan prej ali pozneje. Tako že ves avgust opažajo povečano število vernikov, ki prihajajo na Brezje, gredo k spovedi in k Mariji Pomagaj. Prihajajo tudi skupine romarjev in Romi, ki so Marijo počastili s sobotno procesijo.

Najstarejši Marijin praznik

Praznik Marijinega vnebovzetja sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem. Na ta dan številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. "Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih," so poudarili v SŠK-ju.

Sorodna novica "Češčenje Marije ima pri Slovencih prav posebno mesto"

Kot so zapisali v Slovenski škofovski konferenci (SŠK), je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj nam govori, da je Marija kot človek dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. S praznovanjem želi Katoliška cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene, so poudarili in dodali, da nas praznovanje tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta. Marijino vnebovzetje je v slovenskem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Mariji je posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah je slovensko Marijino narodno svetišče.

Slovesne maše po Sloveniji

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je slovesno somaševanje in obnovitev izročitve slovenskega naroda Mariji daroval na Ptujski Gori. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je daroval mašo v romarski cerkvi na Svetih gorah, ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar pa v župnijski cerkvi sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko in v podružnični cerkvi Marijinega vnebovzetja na Malenskem vrhu.

Murskosoboški škof Peter Štumpf je maševal v Turnišču in v Monoštru, celjski škof Maksimilijan Matjaž v Petrovčah pri Celju, novomeški škof Andrej Saje na Zaplazu in pri Novi Štifti na Dolenjskem, koprski škof Jurij Bizjak pa v baziliki Kraljice Svetogorske na Sveti gori pri Gorici.

Ljudje so željni duhovne hrane

Po dveh letih zmanjšanega obiska zaradi koronakrize se je pokazalo, da so ljudje željni duhovne hrane. Obisk maš na Brezjah je že od pomladi dalje večji kot v času pred epidemijo, prihaja tudi vse več tujih romarjev in turistov.

Vrhunec dnevnega obiska Brezij predstavlja današnji praznik Marijinega vnebovzetja, ko Marijino narodno svetišče vsako leto obišče več kot 10.000 ljudi, vendar pa ljudje na Brezje prihajajo vse leto. Pred epidemijo je Brezje letno obiskalo okoli 350.000 ljudi. "Letos pa gre obisk od velike noči dalje znova navzgor in ob koncu leta bi utegnili to številko že preseči," je povedala direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt.

Kot je pojasnila, je romarski turizem tista veja turizma, iz katerega je turizem izšel in ki mu tudi kriza ne more do živega. Kriza prav obratno še spodbudi ljudi, da pridejo v priprošnjo in zahvalo. V zadnjih dveh letih je zaradi epidemioloških omejitev sicer število ljudi, vključenih v verski turizem, ki jih je bilo v letu 2019 po vsem svetu več kot 330 milijonov, sicer padlo, vendar se zdaj njihovo število znova povečuje.

Romarji na Jakobovi poti

Na Brezjah opažajo predvsem velik porast števila romarjev, ki hodijo po Jakobovi poti. "Med temi peš romarji videvamo družine, katerih člani na ta način krepijo medsebojne povezave. Nekateri se na pot denimo odpravijo v zahvalo za končano šolsko leto, nekateri s priprošnjo za razumevanje v družini," je kot primer navedla Eržen Firštova.

Povečalo se je tudi število udeležencev maš. V zadnjih dveh mesecih število vernikov na osrednji nedeljski maši vedno preseže 1000, kar je več kot pred epidemijo. Enak trend velja za obisk maš med tednom.

"Korona je tako dejansko prinesla večje število romarjev. Odnesla pa je potrpljenje," je opazila Eržen Firšt in pojasnila, da smo ljudje postali manj potrpežljivi in bolj razdražljivi. Imamo občutek, da nam bo življenje ušlo, da nas ponovno čakajo omejitve, da nam bo morda onemogočen tudi dostop do sakralnih objektov, zato hitimo, da ne bi česa zamudili.

Tako je tudi število romarjev pri Mariji Pomagaj po epidemiji zelo naraslo. Med obiskovalci je veliko tujcev, prihajajo individualni obiskovalci pa tudi skupine. Pred kratkim so tako na Brezjah, ki se vključujejo v evropsko romarsko pot, med drugim gostili romarje iz Argentine, Brazilije in Južne Koreje.

Relikviarij sv. Frančiška Asiškega

Kot je povedal Rektor Marijinega svetišča na Brezjah pater Robert Bahčič, se srečujejo z najrazličnejšim spektrom ljudi, od tistih, ki so v stiski in potrebujejo pogovor ter uteho, do tistih, ki se na Brezjah ustavijo, ker jih zanima arhitektura bazilike. Veliko ljudi si ogleda tudi muzej jaslic, za katerega Bahčič upa, da jim ga bo v kratkem uspelo razširiti.

Letošnja novost v cerkvi je relikviarij sv. Frančiška Asiškega. Pripravljajo tudi vodnik po cerkvi z informacijami o vsem, kar je v cerkvi videti, od slik do oltarjev. Že četrto leto poteka tudi prenova zgornjega dela cerkve. Po prenovi kupole in južne strani zdaj poteka še prenova na severni strani, saj so obstoječi tramovi stari že več kot 50 let in potrebujejo sanacijo.

Zgodba na Brezjah se je sicer naprej začela zgolj v majhni kapeli, kamor je župnik postavil manjšo podobo Marije Pomagaj. "Ljudje iz bližnje okolice so začutili, da tu lahko dobijo duhovno pomoč, zato so prihajali sem. Ko se je to začelo razvijati, pa so začeli prihajati od vse povsod iz Slovenije, čeprav so Brezje z 208 leti najmlajše od vseh slovenskih Marijinih svetišč, so pa najbolj obiskane," je poudaril Bahčič.

"Tisto, kar me vedno znova preseneti, je to, kako se ljudje tukaj na neki način regenerirajo, pridejo sem k maši in odhajajo prerojeni, z veliko nove energije. Sem ne prihajajo samo verniki, ampak tudi drugi turisti in so fascinirani. Tu je pač posebna klima," je izpostavil Matija Cevc iz društva Malteška pomoč Slovenija, ki vsako nedeljo in praznik nudi pomoč obiskovalcem Brezij.