V velikonočni poslanici je ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore poudaril, da vera živi iz srečanja med ljudmi, in dodal, da mora odmevati voščilo: "Kristus je vstal. Zares je vstal!"

"Vsem, ki iščete resnico, iskreno voščim, da bi v letošnjem praznovanju Jezusove velike noči doživeli radost srečanja z njim," je v poslanici zapisal ljubljanski nadškof. Iz srečanja bo zaživela vera ljudi vanj in obdarovani bodo z življenjem, kakršnega ne more dati nič na tem svetu. Srečanje z Jezusom pa korak napoti naprej. Magdaleninega k učencem, vašega k bratom in sestram, je dodal.

Ob tem je spomnil na velikonočno jutro, ko je Marija Magdalena navsezgodaj prišla k Jezusovemu grobu in ugotovila, da je prazen. "Peter in Janez sta odkrila povoje, s katerimi so povili Jezusovo telo za pokop, in prtič, ki je pokrival njegov obraz," je nadaljeval.

Marija je nato zaslišala svoje ime, ki ga je izgovoril glas, ki ga je tako dobro poznala. Obrnila se je proč od groba in verovala. Pred njo je stal Jezus. Srečanja z vstalim Jezusom so prebudila vero tudi v drugih učencih, je še dodal.

Glavan: "Jezus živi in obljublja večno življenje"

Tudi novomeški škof Andrej Glavan je v velikonočni poslanici kristjanom, še posebej bolnim in trpečim, ter vsem ljudem dobre volje voščil blagoslovljene velikonočne praznike. "Jezus živi in tudi nam obljublja večno življenje, zato veselo praznujmo," je dejal.

"To veselje naj odmeva ne le v cerkvi, ampak v našem osebnem, družinskem in občestvenem življenju. S tem veseljem pričujmo, da smo kristjani ne le za veliko noč, morda samo ob polni mizi, marveč zares velikonočni kristjani v vseh trenutkih življenja," je zapisal Glavan.

Oznanilo o praznem grobu in Jezusovem vstajenju je po njegovem mnenju najpomembnejša vest celotne človeške zgodovine. Kamen na Jezusovem grobu je pokopal vsako upanje njegovih učencev, tako se v življenju na ljudi zvali mnogo kamnov. Kdo lahko odvali te kamne brezupa, se je vprašal škof.

"Kjer človeku poidejo moči, kjer ni več upanja, kjer odpove človeška modrost, tam se razodeva Božja moč. Kristus je z vstajenjem odvalil vse kamne, tudi največje in najtežje. On je vstal. Vodi nas iz smrti v življenje, iz obupa v upanje, iz teme v luč, iz nesmisla v smisel življenja. Upravičeno bomo zapeli veselo alelujo," je sklenil misel v poslanici.

Velikonočno tridnevje - velika sobota

Velika sobota je del velikonočnega tridnevja, ki je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove. Čez dan potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka izmed jedi ima svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.

Zvečer so potekale velikonočne vigilije. Škofje in duhovniki so katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih oziroma veliko noč pa so oznanile slovesne aleluje. V času Jezusa se je namreč dan začel s sončnim zahodom prejšnjega dne, torej se je nedelja začela že v soboto zvečer.

Vigilije po katoliških cerkvah

Ljubljanski nadškof in metropolit Zore je vigilijo daroval ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici. Papež Frančišek je velikonočno vigilijo vodil v vatikanski baziliki sv. Petra ob 20.30.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.