Na Radiu Slovenija so pridobili dokumente, povezane s pokojninsko zakonodajo – med drugim celoten predlog nove zakonodaje, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo. Gre za tako imenovani ZPIZ-2O.

Pogajanja se počasi končujejo – kako naj bi se sprejemala zakonodaja?

"Plan naj bi bil naslednji – socialni partnerji naj bi o usklajeni zakonodaji na ekonomsko-socialnem svetu govorili 11. aprila, vlada naj bi novo zakonodajo obravnavala 17. aprila. Da so pogajanja v sklepni fazi, pove tudi to, da sta na pogajanja poleg pristojnega ministra za delo Mesca, pod katerega spada resor, povabljena minister za finance Boštjančič in minister za gospodarstvo Han," je poročala novinarka Urška Valjavec.

Katera poglavja so še odprta? Kaj še ni dogovorjeno?

Po njenih besedah so še vedno odprta oziroma sploh še niso načeli vsebin, povezanih z višino prispevnih stopenj – torej o deležu, ki ga od plače za pokojnine vplačujejo zaposleni in delodajalci; prav tako še ni dorečeno, ali se bo zvišala najnižja osnova za s. p-je, torej ali bodo samostojni podjetniki v pokojninsko blagajno vplačevali več kot do zdaj.

Tu je še tako imenovani drugi steber, začetni predlog ministrstva je bil, da bi bila vključitev samodejna. Druge možnosti pa so, da bi se zavarovanec sam odločil za vplačevanje, lahko bi v drugi steber vplačevalo samo podjetje, lahko pa oba.

Kljub začetni ambiciji po temeljiti reformi na področju invalidske zakonodaje bodo, kot kaže, spremembe le malenkostne.

Glede česa so se socialni partnerji že poenotili?

"Velja sicer načelo – nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno, a po naših neuradnih informacijah je osnovna vsebina dorečena. Lahko bi torej sklepali, da je reforma oziroma da so spremembe zakonodaje pod streho," je še poročala Valjavec.

Glede upokojitvenih pogojev naj bi veljajo, da bo za starostno upokojitev zadoščalo 40 let delovne dobe ob doseženi starosti 62 let ali pa starost 67 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Sčasoma se bo odmerna stopnja zviševala, do 70 odstotkov; za 15 let naj bi znašala 30 odstotkov.

Pokojnine se bodo usklajevale počasneje: prihodnje leto bi upoštevali 50 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin in 50 odstotkov rasti bruto plače. Do leta 2040 bi prišli na razmerje 80/20 – torej 80 odstotkov inflacije ter 20 odstotkov plače.

Osnova za izračun pokojnine bi bilo obdobje 40 let z izločitvijo petih najmanj ugodnih let.

Zakonodaja bi se začel uporabljati 1. januarja 2026. Ob tem so predvidena daljša prehodna obdobja.

Glede na vsebino kaže, da sploh ne bo šlo za reformo, prav tako ne bomo dobili ZPIZ-a-3, ampak zgolj ZPIZ-2O, je dodala Valjavec.