"Dokument je izrazito varčevalno naravnan, gre nasprotno od smeri naložb, kar je po našem mnenju zagotovo napačna pot," je za osnutek nacionalnega reformnega programa za obdobje od 2014 do 2015 dejal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukić. Opozoril je tudi, da vlada še ni predstavila programa stabilnosti, ki naj bi vseboval konkretne ukrepe.

Dodal je, da bodo varčevalni ukrepi očitno postali trajni, saj so pogojeni z nastankom 160.000 novih zaposlitev oz. številko 850.000 zaposlenih, je dejal Lukić. Pri tem je opozoril, da dokument na enem mestu kot mejo navaja 850.000 zaposlenih, na drugem pa 850.000 delovno aktivnih. Januarja je bilo namreč v Sloveniji okoli 781.000 delovno aktivnih in 691.000 zaposlenih.

"Pogoji, da bi v letu 2015 zvišali število zaposlenih za od 100.000 do 150.000, so "megla", žal ni realno. Je pa pot, s katero bi dolgoročno zacementirali restriktivno politiko na tem področju," se je strinjal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič.

Vsaj dva odstotka za naložbe
Lukič je prav tako izrazil mnenje, da je "potreben temeljit preobrat" od stalnega varčevanja k naložbam. Navedel je predloge, da bi se za to namenjalo dva odstotka BDP-ja. Semolič je dejal, da bi pričakovali zasuk, saj zdaj finančni sektor diktira potrebe družbe, namesto da bi bilo obratno. "Pri dokumentih, ki govorijo o razvoju Slovenije, moramo odgovoriti na vprašanje, kako bi ustvarili pogoje za boljše življenje mladih, delavcev, upokojencev," je povedal.

Dodal je, da so v ZSSS-ju odločno proti napovedanemu zniževanju socialnih transferjev, zavzemajo pa se za to, da bi se denar iz zadolžitve namesto za reševanje bank in proračuna namenil za naložbe, ki bi ustvarile nova delovna mesta.

Pričakujejo tudi, da bodo slovenski politiki v Bruslju podprli predloge, da bi se javni denar, ki se namenja za naložbe, izvzelo iz upoštevanja pri fiskalnem pravilu. Med predvidenimi ukrepi je Semolič izpostavil še privatizacijo dejavnosti, ki sodijo med javne službe, čemur prav tako nasprotujejo.

Bi deregulacija res privedla do dampinga?
Glede stroškov dela so izpostavili, da delodajalci plačujejo občutno nižji prispevek za pokojninsko blagajno kot zaposleni, do napovedanega znižanja stroškov dela pa so previdni, kar lahko pomeni uvedbo socialne kapice. To bi vodilo v manj priliva v pokojninsko blagajno in posledično manj pravic ali znižanje regresa ter stroškov za malico in prevoz.

Ob tem so opozorili še na napovedano deregulacijo okoli 100 poklicev, pri čemer menijo, da bi bilo treba deregulacijo sprejeti ob soglasju socialnih partnerjev, da ne bi bilo socialnega dampinga.

Semolič je izpostavil tudi enačenje problematike upravljanja državnega premoženja in privatizacijo. So proti predvideni privatizaciji po seznamu 15 podjetij, saj to ni strategija.