Na komisiji o spornih menedžerskih prevzemih je priča Damjan Žugelj pojasnil, da vzrokov za sporne menedžerske prevzeme ni iskati v zakonodaji, razumeti je mogoče tudi apetite akterjev na trgu, ki vedno delujejo v svoj prid. "Zatajili smo regulatorji," ki bi akterjem na trgu morali postavljati meje in vprašanja, "zatajila je Centralna banka," ki je po Žugljevih besedah imela vse vzvode za ukrepanje.
Naša področna zakonodaja, pojasnjuje Žugelj, je bila ob sprejetju v večji meri dobro strokovno pripravljena - lahko bi imeli še veliko boljšo zakonodajo, pa bi se sporni menedžerski prevzemi, kot so v primerih Istrabenza ali Pivovarne Laško, še vedno dogajali. Kot primer navaja notarko Pivovarne Laško, ki sprememb dve leti ni vknjižila v sodni register - kar sicer ni bila njena dolžnost - zaradi česar so primer regulatorji veliko pozneje opazili in obravnavali.

Žugelj: Naj se zasliši tudi Kranjec
Žuglju je guverner Banke Slovenije Marko Kranjec letos poslal priporočilo, kako ravnati pri proučevanju menedžerskih prevzemov. Priporočilo se je po njegovih besedah nanašalo na tekoče primere, natančneje na ravnanja bank. "Žalostno je videti veliko aroganco bankirjev," je vse, kar je pojasnil glede priporočila.

"Moje jasno sporočilo centralni banki je bilo, da obstajajo tudi druge institucije in zakonodaja, ki jo morajo banke pri svojem delovanju upoštevati," zatrjuje in dodaja, da bi morala komisija zagotovo zaslišati tudi guvernerja banke.

Kocbek: Naša zakonodaja je moderna
Marijan Kocbek z mariborske pravne fakultete je poudaril, da se mu ne zdi sporno, če posamezna oseba sodeluje pri pripravi zakonodaje, hkrati pa je na plačilni listi kot svetovalec zasebnih podjetij na istem področju. Ne soglaša z ocenami, da je zakonodaja tista, ki omogoča nepravilnosti - še več, naš zakon naj bi bil še strožji od primerljivih evropskih. Naša prevzemna zakonodaja je moderna, bolj je problematično, kako so kupci svoje poteze financirali, pojasnjuje Kocbek.

Glede kaznivih dejanj je povedal, da so ta določena v kazenskem zakoniku in eno izmed kaznivih dejanj je tudi zloraba položaja. Zakon o gospodarskih družbah pa določa, kaj je protipravno, npr. finančna asistenca pri pridobivanju lastnih delnic. Zakon o gospodarskih družbah določa tudi globe in druge sankcije, vendar bi ga bilo treba prečistiti in poudariti kazenske sankcije, saj smo tu zelo ohlapni.

Bohinc: Zakaj sem tukaj?
Pri zaslišanju rektorja Univerze na Primorskem Rada Bohinca je nastal manjši zaplet, saj Bohinc v strokovnih skupinah pri pripravi zakonodaje ni sodeloval, posledično tudi ni bilo podlage za vabilo. Komisija se mu je za sodelovanje zahvalila že po prvem vprašanju, Bohinc pa je za MMC po seji pojasnil svoj pogled na prevzemno zakonodajo:

"Mislim, da ima Slovenija dober zakon, vseskozi ga je usklajevala s smernicami Evropske unije. Mislim, da v zakonu o prevzemih ni kakšnih podlag, da bi prišlo do sovražnih prevzemov, ki so predmet političnega preganjanja. Res pa je vsaka zakonodaja lahko kršena in domnevam, da je do tega v mnogih primerih tudi prišlo. To pa je potem drugo vprašanje."

Pšeničnik: Problem leži v poprevzemnih aktivnostih
Svetovalec za pravo družb in intelektualno lastnino na stalnem slovenskem predstavništvu v Bruslju Dušan Pšeničnik pa je v nasprotju s Kocbekom izrazil zadržanost do tega, da bi iste osebe sodelovale pri pripravi zakonodaje in hkrati svetovale podjetjem. Kljub temu pa soglaša z vsemi prejšnjimi pričami, da je slovenska prevzemna zakonodaja strokovno pripravljena.

"Osnovni problem prevzemov je na poprevzemni aktivnosti, ko zakon o prevzemih več ne velja. Pozablja se, da je izpolnjevanje deklariranih ciljev ob prevzemu tisti vidik, ki vsebinsko določa, ali je prevzem uspešen ali ne," pojasnjuje Pšeničnik. Menedžerski prevzemi so stalnica v večini svetovnih zakonodaj, dodaja, ključno vprašanje pa je, kdaj nastopijo in kako se financirajo:

"Gonilo je denar. Če tega ni, prevzem ne more biti izpeljan. Le zakaj bi neko poslovodstvo dobilo denar na lepe oči ali pa zaradi ambicioznega poslovnega načrta?" je sklenil Pšeničnik.

Preiskovalna komisija za sporne menedžerske prevzeme išče politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v financiranje spornih menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani bank v pretežni državni lasti, kar naj bi omogočala domnevno pomanjkljiva oz. neustrezna zakonodaja s področja prevzemov. Komisija se je nazadnje sestala junija, ko se je dogovorila o potku dela za naprej, in že takrat sklenila na zaslišanje povabiti omenjene štiri priče.