Jožef Horvat iz NSi-ja je ob dopoldanski predstavitvi interpelacije v imenu predlagateljev v uvodu ponovil glavne očitke zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, da "vodi improvizirano, nedosledno, nejasno, nenačelno, neodločno, nerazumljivo in statično zunanjo politiko". Predsednik zunanjepolitičnega odbora DZ-ja Horvat je poslance pozval, naj ministra razrešijo, saj: "... si ne želimo zunanje politike Karla Erjavca, želimo si zunanje politike Slovenije".

Slovenski zunanji minister je očitke iz interpelacije zavrnil kot prazne in brez vsebine. Prepričan je, da gre predvsem za osebni obračun z njim, ne pa toliko za kritiko slovenske zunanje politike. Obenem pa je Erjavca zmotilo tudi, da Horvat, ki je predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, do interpelacije ni imel večjih kritik na njegovo vodenje zunanje politike.

Slovenska zunanja politika je postala preveč šibka in neambiciozna, je dejal Andrej Šircelj, ki je v imenu največje opozicijske stranke SDS predlagal Erjavčevo razrešitev. Očital mu je tudi, da Slovenija premalo sredstev namenja za varnost, medtem ko se v soseščini krepijo konflikti.

NSi bo predstavil tajne dokumente
V NSi-ju Erjavcu med drugim očitajo tudi, da je pomagal Hrvaški pri sabotaži arbitražnega postopka, kar da bodo po napovedih Mateja Tonina med interpelacijo tudi dokazali. Dokumenti, ki so jih nameravali predstaviti, nosijo oznako tajno, zato je Tonin po opravljeni razpravi zahteval, da se seja zapre za javnost. Zunanjemu ministru očitajo tudi milijonsko škodo pri vprašanju hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke.

Interpelacija je utemeljena na številnih točkah, od katerih bi vsaka morala zadoščati za razrešitev, je dejal poslanec SDS-a Branko Grims. Erjavec je zaradi prisluškovalne afere po njegovih besedah odgovoren za "največji zunanjepolitični debakel lanskega leta". Tudi sicer je zunanja politika pod Erjavčevo taktirko zaletava in "klovnovska", je dodal Grims.

Erjavec: Gre za osebni obračun z mano
Zunanji minister Karl Erjavec je očitke zavrnil kot "prazne in brez vsebine" in obenem dodal, da gre bolj za osebni obračun z njim kot pa za kritiko vodenja slovenske zunanje politike. Opozoril je, da zunanjo politiko sooblikuje več akterjev, in ne zgolj minister. Med akterje pa sodi tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko, katerega predsednik je prav Horvat, ki do zdaj ni nikoli problematiziral slovenske zunanje politike, je še dejal Erjavec.

Na očitke o soodgovornosti za neuspeh arbitraže se je Erjavec odzval, da je ves čas ščitil slovenske interese, med katere sodi tudi stik z odprtim morjem. Sicer pa Erjavec upa, da se bo postopek pred arbitražnim sodiščem nadaljeval. Zavrnil je tudi očitke, da vodi prorusko politiko. "Če bi vprašali Združeno levico, sem prepričan, da bi rekli, da je naša zunanja politika proameriška." Prav to je po Erjavčevem mnenju dokaz, da ima Slovenija uravnoteženo zunanjo politiko.

Tudi očitki o slabi kadrovski politiki in pomanjkljivem nadzoru nad diplomati so po mnenju Erjavca neutemeljeni. Sistematični diplomatski nadzori tako niso namenjeni kriminaliziranju diplomacije, temveč odpravi pomanjkljivosti. Razkrita škoda pa, trdi Erjavec, ni bila ogromna, temveč je bilo ugotovljenih le za nekaj 10 tisoč evrov nepravilnega ravnanja s proračunskimi sredstvi.

Koalicija stopila v bran Erjavcu
Po mnenju poslanca DeSUS-a Petra Vilfana je vsebina interpelacije "sila skromna". V DeSUS-u so namreč pričakovali tehten in argumentiran dokument, dobili pa so "politični pamflet", po mnenju Vilfana pa se predlagatelji spuščajo na raven "kavarniških klevet po sistemu: če ni vsebine, si jo bomo pa izmislili".

V koalicijskem SMC-ju so Erjavcu odločno stopili v bran, saj je v interpelaciji zelo malo objektivnih obtožb in zelo veliko političnih namigovanj, je pojasnila Simona Kustec Lipicer, ki je predlagateljem hkrati očitala, da poskušajo omadeževati ugled Slovenije v mednarodnem prostoru, destabilizirati vlado ter osebno diskvalificirati in diskreditirati zunanjega ministra.

Da so očitki Erjavcu pavšalni, prazni in neargumentirani, so menili tudi v SD-ju. Opozorili so na številne dejavnosti zunanjega ministrstva na področju gospodarske diplomacije, hkrati pa Erjavca pozvali, naj ne zavlačuje več s priznanjem Palestine.

Brezhrbtenična zunanja politika
V ZL-ju so že pred sejo napovedali, da Erjavca ne nameravajo podpreti, saj Slovenija ne potrebuje njegove zunanje politike, a hkrati dejali, da ne bodo podprli niti interpelacije, saj Slovenija ne potrebuje niti zunanje politike SDS-a in NSi-ja, je dejal Matej T. Vatovec. Slovenska zunanja politika je namreč po mnenju ZL-ja brezhrbtenična, saj se podreja evropski, ta pa ameriški. Zunanja politika ne bi smela biti ne proameriška ne proruska, so dodali.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so z odločitvijo počakali, kot je dejal Bojaa Dobovšek, do jasnih argumentov in dokazov za interpelacijo. Izrazili so skrb, da gre pri interpelaciji bolj za predstavo za medije kot kaj drugega.

Cerar: Interpelacija je neutemeljena
Po uvodnih nastopih zagovornikov interpelacije zunanjega ministra je ob robu seje za novinarje spregovoril premier Miro Cerar, ki je opozoril, da očitki v ničemer "ne presegajo dosedanjih pavšalnih in slabo utemeljenih navedb". Zato razlogov za interpelacijo ni bilo mogoče slišati, še manj pa razloge za kakršno koli ukrepanje zoper Erjavca, je dodal.

Sedanja vlada vodi učinkovito zunanjo politiko, je prepričan Cerar in napoveduje, da bo tako tudi naprej. Izrazil je tudi prepričanje, da bo Erjavec to v nadaljevanju seje podkrepil s konkretnimi argumenti in dejstvi.

Brglez: Zunanja politika si zasluži kritiko, toda utemeljeno
Do interpelacije je bil kritičen tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki meni, da se do zdaj ni zgodilo nič takega, kar bi utemeljilo interpelacijo. Brglez se sicer strinja, da si slovenska zunanja politika zasluži kritiko, vendar mora ta biti utemeljena na "znanju," medtem ko trenutna interpelacija temelji na "utopičnih rešitvah, ki bi lahko bile še bolj škodljive".

Po mnenju Brgleza so pisci interpelacije z njo pokazali nerazumevanje pomena zunanje politike in navsezadnje tudi nerazumevanje, kako notranjepolitična nesoglasja škodijo interesom Slovenije. Še posebej problematično se mu zdi, da je interpelacija prišla v obdobju begunske krize. "Opozicija, ki tako napade predstavnike lastne države v kriznih razmerah, je nevarnejša za državo od vseh očitkov iz interpelacije."

Tajni dokumenti zaprli sejo za javnost
Zvečer so poslanci prekinili razpravo o interpelaciji zoper zunanjega ministra Karla Erjavca in jo nadaljevali za zaprtimi vrati. NSi je predstavil tajne dokumente, ki naj bi dokazali, da je Erjavec pomagal Hrvaški pri rušenju arbitraže. Ker dokumenti, ki jih nameravajo predstaviti, nosijo oznako tajno, so v NSi-ju predlagali, da se seja zapre za javnost. Nanašali naj bi se na arbitražni postopek in varčevalce Ljubljanske banke, je poročala Nuša Baranja za Odmeve. Po predstavitvi teh dokumentov se je razprava nadaljevala spet pred očmi javnostmi.

Prva interpelacija za Erjavca
To je prva interpelacija zoper Erjavca, ki je na mestu zunanjega ministra od leta 2012 v tretji vladi, bil je v vladah Janeza Janše, Alenke Bratušek in zdaj Mira Cerarja. Gre za drugo interpelacijo proti kakšnemu ministru Cerarjeve vlade. Prva je bila septembra, ko je bila interpelirana notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.