Bohinjski župan Franc Kramar je namreč za MMC povedal, da sočustvuje z vsemi ljudmi na prizadetih območjih, še zlasti s tistimi v Železnikih, ki so utrpeli največ škode, a ob tem opozarja, da je bila Bohinjska občina neposredno po ujmi prepuščena sama sebi.

Kramar pojasnjuje, da bi bili brez lastne iniciative od sveta odrezani še več dni in ob tem izpostavlja predvsem požrtvovalnost krajevnega prebivalstva, gasilcev in nekaterih podjetij, ki so priskočila na pomoč.

Vlada obljubila pomoč
Vlada jim je na poti v Železnike na kratkem obisku obljubila pomoč pri sanaciji, zaenkrat pa zagotovila 12.270 evrov za intervencijska dela, kar je manj kot so Bohinjci prejeli od donacij. Glede na prve ocene škode v Bohinju, ki naj bi samo zaradi poškodovane javne infrastrukture znašala več kot osem milijonov evrov, Bohinjci upajo, da bo vlada obljube držala.

Na vladi očitke zavračajo
V kabinetu predsednika vlade Janeza Janše trditve župana Bohinja Franca Kramarja, da so bili Bohinjci neposredno po neurju osamljeni, zavračajo in poudarjajo, da vsi ukrepi, ki jih je sprejela vlada, veljajo za vsa prizadeta območja.

Povedali so še, da vlada ni prezrla nobene slovenske občine, ki jo je prizadelo neurje, ter da je bila in bo pomoči, tako finančne kot tudi druge, deležna tudi občina Bohinj.

V Bohinju sta bila že dan po neurju tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter minister za promet Radovan Žerjav in obljubila pomoč. Vlada pa trdi, da je občino obiskalo tudi več strokovnjakov za področje sanacije škode.

Nevarnost še vedno preži
Nevarnosti v Bohinju še zdaleč ni konec. Intervencijski ukrepi še vedno potekajo, saj velik zemeljski plaz ogroža tri hiše. Kramar je povedal, da so delavci in reševalci popolnoma izčrpani, saj trdo delajo že sedem dni.

Res je, da so Železniki utrpeli največjo škodo med vsemi občinami, kljub temu pa so bila ostala prizadeta območja upravičeno lahko razočarana nad dejstvom, da je bilo v Železnikih na primer prostovoljcev več kot dovolj, drugod pa jih je primanjkovalo. Mnogi krivdo za to pripisujejo tudi medijem, ki so več pozornosti namenjali prav območju Železnikov.

Bohinj je bil sicer takoj po neurju dobesedno odrezan od sveta, zato je bilo medijsko pokrivanje oteženo, kljub temu pa je Kramar pohvalil predanost novinark RTV SLO Marjete Klemenc in Romane Rjavec, ki sta poročali iz Bohinja.