Pred dnevi je v medije prišel posnetek sestanka svetnikov in župana Komende Tomaža Drolca, v katerem Drolec pojasnjuje, kako je z občine hodil s 16.000 evri v pisemski ovojnici, da je dobil soglasja za izgradnjo trgovine. "Če me bodo zaprli, me bodo zaprli," je dejal. A zdaj trdi, da ni govoril o podkupovanju uradnikov, temveč o nakupu zemljišč, ki bi jih sicer morala v naravi ali denarju denacionalizacijskim upravičencem vrniti država. Plačal je iz lastnih sredstev, zatrjuje, saj za nakup ni imel nobenega pooblastila. V Odmevih se je z njim pogovarjal Slavko Bobovnik.

Ste samo tokrat segli v lastno denarnico za neke skupne cilje ali ste to počeli večkrat?
To je bil edini primer. To sem povedal na sestanku z vsemi svetniki izven rednih sej, ki sem ga organiziral, da bi se prosto pomenili. Človek bi pričakoval, da tako kot ima vsaka hiša streho, da bo tudi ta pogovor ostal med nami.

Pa ni. V Sloveniji vse uide.
Očitno. V vseh treh prejšnjih mandatih nisem imel opozicije in prepričan sem, da smo tudi zato bili uspešni.

Pravite, da ste samo tokrat plačali iz lastne denarnice. Ampak segli ste globoko, saj ste dali dobrih 10 plač.
Imel sem denar, saj sva z bratom v tistih časih prodala zapuščino. Naredil sem nekaj, kar bi morala narediti država z denacionalizacijo, ker jim v 20 letih ni uspelo končati denacionalizacije in jim je ostal en majhen košček zemljišča, kjer bi morala stati trgovina, in ker bi procesi na sodišču trajali vsaj leto, dve ali še več.

Poznate še koga, ki bi dal 16.000 evrov, ne da bi zato dobil papir, na katerem bi pisalo, komu je dan denar, zakaj, koliko je plačanega davka in podobno.
Imel sem opravka z ljudmi, ki sem jim 100-odstotno zaupal. Zdi se mi, da je bil ta denar za presekanje gordijskega vozla, da smo prišli do gradbenega dovoljenja, s katerim smo začeli delati za občane. Naši občani so že peto leto brez trgovine v Komendi in to se mi zdi zelo majhen davek.

16.000 ali 26.000 evrov ste rekli v izjavi. Se niste spomnili, koliko?
Gre za 16.000 evrov. S tem denarjem sem kupil zemljišča od denacionalizacijskih upravičencev. Če je to kaznivo dejanje, da nekdo kupi in plača? Zdi se mi, da je to daleč od kaznivega dejanja.

Lahko bi kupili tudi zato, da bi vaš prijatelj, šef podjetja, ki zdaj gradi na tem zemljišču, lažje gradil.
Da je sploh začel graditi. Pet let smo že brez trgovine v središču Komende. Od župana se še kaj drugega pričakuje, kot le to, da bo nataknil zlato verigo in rezal trakove na odprtjih.

Kako veste, da je treba tu in tam kakšnemu uradniku dati kak evro, kot ste dejali v izjavi, če tega niste nikoli počeli?
Tega nisem nikdar v življenju ne izjavil ne naredil, niti ne rečem, da sem slišal, da je kdo podkupil državnega uradnika.

Ampak gledalci so lahko slišali, kaj ste rekli.
Z ministrstvi imamo velike težave. Z ministrstvom za gospodarstvo smo že pet let na sodišču, ker nam niso hoteli izplačati nepovratnih sredstev v višini 400.000 evrov. Mislite, da ni bilo treba nič dati za to, da bomo dobili denar? Imeli smo vsaj dve odvetniški hiši, morali smo dati denar, da nam je sodišče na prvi in drugi stopnji zdaj prisodilo ta denar.

Povsem drugače je zvenela ta vaša izjava. Ni bilo govora o odvetnikih.
No, jaz sem jo tako čutil in tako sem jo tudi povedal. Z denacionalizacijo imamo velike težave, kar bi morala država urejati, a moramo mi urejati stvari in imamo velike težave.

Kaj so rekli policisti, ki so bili pri vas?
To je pa še ena zgodba, kar se tiče medijev. Zelo sem razočaran in ustrašil sem se, v kakšni državi živim. Pred dvema dnevoma sem zjutraj, ko telovadim, prižgal televizor in sem med poročili ob 6. uri zjutraj slišal, da so se pri županu Tomažu Drolcu pojavili policisti, ki jim je priznal kaznivo dejanje. A do danes niti enega policista ni bilo pri meni.

Zakaj ne pokažete na tistega, ki ne zna narediti tega, kar za svojo plačo mora, in zahteva stimulacije? Če ste nakazali, da je v tej državi mogoče funkcionirati tudi s podkupovanjem, potem povejte, kje se to dogaja.
Ne razumem, kaj hočete. Nikoli nisem uporabil besede podkupovanja, saj mi niti na misel ne pride, da bi koga podkupil, še najmanj pa uradne osebe. Tega nimam v sebi. Če bi bil tak človek, da bi podkupoval, potem mi občani gotovo ne bi zaupali že četrti mandat. Od denacionalizacijskih upravičencev sem odkupil delček zemljišča, ki ga naša upravna enota ni znala vrniti v naravi.

A to se ne dela brez potrebnih potrdil, listin in podobnega. To je zelo nenavadna, nerazumljiva poteza.
Prvi sem se javno zavzel, da je treba upravičencem, katerih očetje in dedje so izgubili premoženje, vrniti vse v celoti. Če so nekomu vzeli 1.000 enot, mu je treba vrniti 1.000 enot v taki ali drugačni obliki.

Vendar mora to početi država na podlagi zakonov, ne pa župan Drolec.
Točno tako. Vrnjenih je bilo recimo 840 enot, 160 pa ne. Ker so se izgubili s prevodom. Tega vozla ni bilo možno drugače presekati kot prek sodišča in to bi trajalo leta in leta. Danes je toliko govora o teh 16.000 tisočakih. Odločil sem se, da jih ne bom terjal nazaj, ampak jih poklanjam v dobro občine Komenda.