Ob dnevu zmage se spominjamo zmage nad nacizmom in fašizmom, ko se je v Evropi končala druga svetovna vojna. Ob tem je danes tudi dan Evrope, v spomin na 9. maj 1950, ko je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman nakazal, kako se bo pisala zgodovina evropskega povezovanja. Ob tem Ljubljana praznuje svoj mestni praznik, dan svobode in miru 9. maja 1945, ko je bila s sirenami z Ljubljanskega gradu namreč naznanjena svoboda.

V središču mesta je opoldne več tisoč zbranih na prireditvi, ki jo je pripravila Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije, nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je spomnil na dan, ko so partizani "prišli v s soncem obsijano Ljubljano in jo osvobodili". "Kaj je krasilo naše partizanke in partizane? Pogum, tovarištvo, prijateljstvo, sodelovanje, solidarnost, želja, da živiš v svobodni državi, da si gospodar na svoji zemlji, da govoriš svoj materni jezik. 9. maja 2021 v Ljubljani še danes živimo te vrednote, zato je Ljubljana svobodna, brez žice okrog mesta in brez žice v glavah," je v svojem nagovoru dejal Janković.

Nihče ne more po besedah Jankovića spremeniti tega, da so bili partizanke in partizani na strani zaveznikov, "na strani tistih, ki so premagali največje zlo 20. stoletja, fašizem in nacizem". Domobrance je označil za "narodne izdajalce" in ponovil, da dokler bo to vodstvo mesta, spomenika domobrancem v Ljubljani ne bo. Janković se je dotaknil tudi slovesnosti ob dnevu boja proti okupatorju, ki je letos potekala na Mali gori in ki je po njegovi oceni pokazala nespamet, ki "nima zveze z resničnostjo". Brati pesmi domobranskih pesnikov na tak praznik je po njegovih besedah "sramotno dejanje".

V okviru mednarodnega dneva zmage nad fašizmom in nacizmom je zbrane na Prešernovem trgu nagovoril tudi predsednik ZZB-ja za vrednote NOB-ja Slovenije Marijan Križman. Tudi on je izrazil kritiko predstavnikov vlade, ki na omenjeno slovesnost niso povabili ZZB-ja NOB-ja. "Če že mene ne marajo, imamo še druge ljudi," je poudaril. Ob tem se je vprašal, čigava proslava je to sploh bila. V DZ-ju pa so po njegovih besedah skušali dogodke na Mali gori potiho izpostaviti kot nov mejnik narodnoosvobodilnega boja. Kot je dejal Križman, so zato obiskali poslanske skupine, za potrditev takšnega predloga pa je zmanjkal en glas.

Osamosvojitev je resda prinesla novo državo. "Toda vladajoči, kaj so naredili? Vrnili so vrnjeno, plačali so plačano. Oropali tovarne," je navedel Križman. Dodal je, da "toliko sovražnih besed in sovražnih tvitov, kot smo jih deležni zadnje čase, nismo slišali ne videli zadnjih 40, 50 let". Zato je po njegovih besedah čas, da se "konča agonija". "Ko parlament, ki je zakonodajna veja oblasti, nima večine, v takšnem primeru odstopi vsak pameten voditelj, v vseh demokratičnih državah," je dejal Križman in presodil, da je prišel čas za volitve. Tako Križman kot Janković sta izrazila tudi podporo Slovenski tiskovni agenciji v prizadevanju za vzpostavitev financiranja javne službe.

Odprtje prenovljene Vile Zlatice in sobotna Pot ob žici

V okviru praznovanja mestnega praznika je župan dopoldne odprl prenovljeno Vilo Zlatica, ki je bila domovanje nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vila, ki jo bodo upravljali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana (MGML), bo postala novo prizorišče za razstave, predavanja, izobraževanja in druge prireditve, ki jih bodo snovali skupaj s Forumom slovanskih kultur (FSK), ki bo imel v pritličju vile tudi svoj sedež, so sporočili z Mestne občine Ljubljana. Kot so navedli, je prenova vile znašala 1,9 milijona evrov.

Sorodna novica Pohodniki nabirali kilometre po poteh okupirane Ljubljane

Župan Janković je v nagovoru poudaril, da je pri tovrstnih stavbah ključna težava najti pravo vsebino, v vili Zlatici pa bodo živele slovanske kulture. Kot je še povedal, se njihovo spoštovanje do Hribarja kaže v tem, da so mu po vseh teh letih samostojne države v tem mandatu v glavnem mestu s skupnim delom postavili spomenik.

Direktorica FSK-ja Andreja Rihter je izpostavila, da sožitje, ki se je stkalo med Mestno občino Ljubljana, MGML-jem in FSK-jem pomeni začetek novega obdobja ali novega poglavja, vez med njimi pa je prav Hribar. Da bi ljudje bolje spoznali delovanje FSK-ja, so pripravili manjšo občasno razstavo, ki bo v vili na ogled do konca januarja prihodnje leto. Sicer pa bodo vilo skupaj s sodelavci Mestnega muzeja Ljubljana napolnjevali z različnimi vsebinami. FSK deluje že 17 let, njegov prvi projekt – Sto slovanskih romanov – pa danes povezuje 108 avtorjev iz devetih držav, je spomnila direktorica.

V soboto je tako kot vsako leto potekal pohod Pot ob žici, ki je speljan po 34 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med drugo svetovno vojno stala žičnata ograja okupatorjev. Zaradi epidemije je sicer dogodek potekal v prilagojeni obliki. Prav tako ob tem tradicionalni teki trojk letos potekajo v virtualni obliki, in sicer vsaka trojka sama določi traso in meri čas ter sporoči rezultate.

Slovesnosti tudi v drugih krajih po Sloveniji

Ob dnevu zmage in dnevu Evrope so sicer že dopoldne velenjski župan Peter Dermol, župan Šoštanja Darko Menih in predsednica Krajevne skupnosti Topolšica Petra Lipičnik položili venec k spominski plošči v Topolšici, kjer je 9. maja 1945 nemški generalpolkovnik Aleksander Löhr podpisal kapitulacijo nemških sil za Jugovzhodno Evropo.

V Mariboru pa sta ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov in mariborski župan Saša Arsenovič položila vence pred spomenik pred nekdanjim nacističnim taboriščem Stalag XVIII D v Melju. Hkrati je bila odprta nova razstava Kronika vojne, ki prikazuje reprodukcije ruskih umetnikov, ustvarjenih med vojno in v povojnih desetletjih, so sporočili iz Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor.