Štihec je prepričan, da vse tri mestne občine, pri katerih je Računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti glede prodaje oz. menjave zemljišč (poleg Murske Sobote, še Ljubljana in Nova Gorica) niso bile obravnavane po enakih kriterijih, saj so v Murski Soboti vse ugotovljene nepravilnosti odpravili med revizijskim postopkom, česar za Ljubljano in Novo Gorico ni mogoče trditi.

Murskosoboški župan je še poudaril, da pri poslovanju z nepremičninami občinskega premoženja niso oškodovali niti za evro. "Zato bi bilo pravičneje, če bi dobili mnenje s pridržkom, ker nepravilnosti preprosto niso bile enake teže kot tiste, ki jih je v svojem poročilu Računsko sodišče očitalo Mestni občini Ljubljana," je prepričan.

Župan: Nepravilnosti niso primerljive
Štihec izpostavlja, da v Ljubljani pri kar nekaj primerih prodaje zemljišč naj ne bi imeli soglasja mestnega sveta in da ponekod sploh ni bilo cenitev zemljišč. Soboški se v tem delu očita le, da so imeli eno cenitev starejšo od šestih mesecev, v Novi Gorici pa je bila kar v šestih primerih cenitev starejša od šestih mesecev.

Zato je župan prepričan, da je bilo negativno mnenje soboški občini potrebno tudi zato, da ljubljanska ne izpade kot edina s to oceno. Ob tej je Štihec dodal še, da si bo prizadeval za sprejemo objektivnih kriterijev, po katerih bo Računsko sodišče presojalo kršitve in dalo končno oceno, ne pa da o tem, kot je dejal, po trenutnem navdihu odloča predsednik sodišča.

RčS: Merila so bila za vse enaka
Na računskem sodišču glede izjav murskosoboškega župana poudarjajo, da so pri vseh občinah skladno z revizijskimi standardi in revizijsko metodologijo upoštevali enaka merila za izrek mnenja, in sicer znesek ugotovljenih nepravilnosti v primerjavi z zneskom odhodkov pregledanega področja.

Pojasnili so, da so v primeru Nove Gorice ugotovili nepravilnosti pri pogodbah v skupni vrednosti 155.462 evrov, v primeru Murske Sobote pa pri pogodbah v vrednosti 1.096.341 evrov. Ob tem del poslovanja, ki je bil predmet pregleda v novogoriški občini, znaša 2.495.142 evrov, v murskosoboški občini pa 3.803.107 evrov.

Pri tem na računskem sodišču še pojasnjujejo: "Murskosoboška mestna občina je enako kot ljubljanska dobila negativno mnenje zato, ker je presegla prag za izrek negativnega mnenja v znesku 10 odstotkov vrednosti pregledanega področja. Novogoriška mestna občina tega praga ni presegla, zato ji je bilo izrečeno mnenje s pridržkom. Tako v Murski Soboti kot v Ljubljani pa so navedeni prag presegli," so zapisali.

Sodišče: Revizijo predlagala komisija DZ-ja
Obenem so na sodišču spomnili, da je pobudo za revizijo upravljanja z nepremičnim premoženjem mestnih občin Nova Gorica, Murska Sobota in Ljubljana leta 2009 podala državnozborska komisija za nadzor javnih financ, kar je za računsko sodišče po zakonu obvezna pobuda.