Neurejenost tega projekta, ki včasih meji na sračje gnezdo, ima seveda svoj namen. Namesto predpisov nam v Ljubljani vladajo mišice mogočnežev, ki jim je dovoljeno urejanje stvari na svoj način. Koga pa še briga pravna država ali obči interes?
Član največje opozicijske stranke in Lukšičev predhodnik na funkciji ministra za šolstvo in šport Milan Zver je v sporočilu za javnost zapisal, da si nekateri mediji, med njimi pa zlasti POP TV oz. njihov novinar Jure Bračko, prizadevajo, da bi razpis za sofinanciranje projekta Stožice prikazali kot povsem enako zgodbo, kot se je v letu 2006 dogajala z mariborskim Ljudskim vrtom. "S tem poskušajo opravičiti ravnanje župana Jankovića in ministra Lukšiča v 'unikatnem' primeru pridobivanja javnih sredstev za projekt Stožice," je prepričan SDS-ov evroposlanec.
"Pred letom 2004 črpanja evropskih sredstev sploh ni bilo"
Prav zato je spomnil, da je bil razpis iz leta 2006, na katerem je zmagal projekt Prenova osrednjega športno-prireditvenega centra v Mariboru, eden zadnjih v okviru prejšnje finančne perspektive. "Razpisne pogoje smo preverjali celo v Bruslju," je opozoril. "To je bil začetek črpanja evropskih sredstev za sofinanciranje še preostalih infrastrukturnih objektov po vsej Sloveniji, pri čemer smo upoštevali tudi razlike v regionalni razvitosti."
Po njegovih besedah pred letom 2004 črpanja evropskih sredstev na tem področju ni bilo, pa tudi sicer naj bi jih bilo za tovrstne projekte zelo malo. Denar se je pogosto delil po nekih notranjih pravilih, po prosti presoji ministra ali uslužbenke Mojce Plestenjak, ki je sodelovala pri vseh mogočih projektih, stanje pred svojim nastopom funkcije opisuje nekdanji minister Zver.
"Naši projekti s pozitivnimi ocenami"
"V našem mandatu je bilo zgrajenih ali obnovljenih okoli pol milijona kvadratnih metrov vadbenih površin po vsej Sloveniji, torej trikrat več kot v predhodnem mandatu. Učinki uspešnega dela se bodo pokazali tudi v tem mandatu, ki bi lahko bil še uspešnejši, če minister Lukšič ne bi ukinil tovrstnih investicij. Vsaj tako je javno zapisal vsem občinam, le slab mesec preden je odprl mošnjo za Jankovićeve Stožice. Da bo ironija še večja, je zaradi nespretnosti izgubil drugih 10 milijonov 'športnih' evrov, ki so bili že uvrščeni v proračunske dokumente. Kam je bil preusmerjen denar, namenjen slovenskemu športu," se sprašuje.
Pri tem Zver ni pozabil poudariti, da se je v času njegovega načelovanja ministrstvu za šolstvo in šport denar črpalo še iz Evropskega socialnega sklada in da so vsi "slovensko-evropski projekti", ki so bili revidirani, dobili pozitivno oceno.
Sedem dejstev proti razpisu za Stožice
Da projekt Stožice ni podoben ne projektu Ljudski vrt ne drugim te vrste, po mnenju Lukšičevega predhodnika dokazuje sedem dejstev, ki jih po njegovem sporočilu za javnost povzemamo v spodnji tabeli.
Sestava razpisne komisije | Ni zagotavljala nepolitičnega, objektivnega, postopkovno transparentnega in posledično poštenega odločanja. |
Zapostavljanje | V razpisu za Stožice je jasno, da je šlo za razpis, pisan na kožo Jankovićevemu projektu. Preostali projekti iz Kopra, Maribora in Pragerskega zato niso imeli niti najmanjše možnosti. |
Gospodarnost naložbe | Čeprav naložba finančno še ni ovrednotena, je že sedaj jasno (po predvidevanju odgovornih), da bo cena, preračunana na sedež na nogometnem stadionu v Stožicah najmanj 2.600 evrov, kar je tretjino več, kot je bila npr. v Mariboru (1.850 evrov). Za primerjavo še druge novogradnje: v Zürichu so odšteli le 2.075 evrov na sedež, v Celovcu pa 2.330 evrov. Cenejši je bil tudi stadion Petra Mokaba, zgrajen pred svetovnim nogometnim prvenstvom v Južnoafriški republiki (2.391 evrov na sedež). Končno ceno, kot pomemben izkaz gospodarnosti izvajane investicije, bo treba na koncu temeljito analizirati. |
Kakovost naložbe | Nedvomno so dvomljive navedbe Mestne občine Ljubljana in pozneje odločitve komisije na tem področju, saj projekt še vedno nima programa, ki bi izkazoval zanesljivo in učinkovito poslovanje, kaj šele doseganje rezultatov, kar je pri tovrstnih projektih izjemnega pomena. |
Regionalnost | Denar iz ESSR (regionalni sklad) gre v glavnem za odpravljanje regionalnih razvojnih razlik. V primeru razpisa, na katerem je zmagal projekt Stožice, naj bi bil 'regionalni ponder' tako nastavljen, da je Ljubljana dobila projekt ravno iz tega naslova. Projekti, ki so prihajali iz manj razvitih okolij, so torej izpadli. Narobe svet. |
Projektna dokumentacija in časovnica | Logično je, da imajo vsi projekti, preden se začnejo izvajati, urejeno projektno dokumentacijo, iz katere je razvidna jasna finančna konstrukcija, nameni, cilji, terminski načrti, tveganja in odgovornosti vpletenih. To velja še posebej za tiste, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev. V projektu Stožice ni znana niti finančna konstrukcija, zato ni mogoče določiti razmerja odgovornosti tudi za poznejša vzdrževanja objektov. Zato obstaja utemeljen sum, da ta projekt ne izpolnjuje pogojev za kandidiranje oz. pridobivanje javnih sredstev. |
Zakonitost in napake v postopkih ter posledice | Revizije bodo najverjetneje pokazale na kršitve zakonskih in drugih predpisov. V tem primeru obstaja realna nevarnost, da bodo morali slovenski davkoplačevalci evropski denar vrniti. In še več, plačati bo treba tudi kazen, ki ni majhna. |
Neurejenost tega projekta, ki včasih meji na sračje gnezdo, ima seveda svoj namen. Namesto predpisov nam v Ljubljani vladajo mišice mogočnežev, ki jim je dovoljeno urejanje stvari na svoj način. Koga pa še briga pravna država ali obči interes?
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje