Udeleženci prvenstva so že znani, med njimi bodo trije aktualni olimpijski prvaki, in kar 13 branilcev naslova iz Barcelone.

Dober mesec pred začetkom atletskega programa na olimpijskih igrah v Londonu se bo v Helsinkih predstavila tudi 19-članska slovenska reprezentanca. Napoved njihovih nastopov je v jutranjo športno zgodbo na Valu 202 strnil Boris Ličof.

Najboljši izidi sezone so precej zanesljiva kategorija za napovedovanje izidov slovenskih atletov na velikih tekmovanjih. Kadar so izidi naših atletinj in atletov v sami konici izidov udeležencev evropskih prvenstev , se običajno nastopi končajo najmanj s prebojem v naslednji krog tekmovanja. Kadar nabor najboljših izidov krepko zaostaja za konkurenco, je celo nepopravljive optimiste lahko prepričati, da bo šlo bolj kot za tekmovanje le za udeležbo na prvenstvu. Tovrstni tekmovalni dosežki (udeležba je enaka izpadu v kvalifikacijah) še pred koncem tekmovanj utonejo v pozabo. Predvsem zaradi izvrstnih slovenskih nastopov, ki se končajo s kolajno.

Spomin na vse slovenske medalje
V Splitu jo je pred 22 leti osvojil Borut Bilač, štiri leta kasneje njegova žena. Britta Bilač je bila v Helsinkih 1994 evropska prvakinja v skoku v višino. Borut je v majici jugoslovanske reprezentance osvojil v skoku v daljino bronasto kolajno. Leta 1998 je bila v teku na 100 metrov z ovirami v Budimpešti druga Brigita Bukovec. Leta 2002 je v Münchnu na 800 metrov prepričljivo zmagala Jolanda Čeplak. Pred osmimi leti je Matic Osovnikar v Göteborgu na 100 metrov osvojil bronasto kolajno.

Vsi slovenski nosilci kolajn so prišli na omenjena prvenstva z izidi, ki niso puščali nobenih dvomov o njihovi konkurenčnosti za kolajne. Z vrhunskimi izidi – ne z enim samim izidom. V zadnjih štirih sezonah se je frekvenca nastopov slovenskih atletov tako zelo zmanjšala, da je ob srečnih okoliščinah za naše najboljše atlete in atletinje ostalo časa samo za en - v na prste preštetih primerih pa za dva ali več vrhunskih izidov pred velikimi tekmovanji.

11 slovenskih finalistov ostalo brez medalje
Zato se je prva in edina sezona brez Primoža Kozmusa tudi končala brez kolajne. Na evropskem prvenstvu v Barceloni. Na tekmovanju, ki je ponujalo dvema atletinjama priložnost za njuni prvi kolajni na velikih tekmovanjih. Martina Ratej in Snežana Rodič sta prišli v katalonsko prestolnico z zalogo najboljših izidov v karieri. Zapustili sta jo s šestim in sedmim mestom. Zgodovina nastopov slovenske reprezentance na EP-jih beleži skupaj 11 slovenskih nastopov v finalu, ki so se končali brez kolajne.

Šest od skupaj 15 slovenskih atletov in atletinj , ki bodo od naslednje srede do nedelje, 1. julija, tekmovali na 21. evropskem prvenstvu, je letos doseglo svoje najboljše izide. Vrednost teh izidov jih v evropski konkurenci uvršča na listo udeležencev po posamičnih disciplinah od drugega mesta do mest pri repu razpredelnice udeležencev prvenstva.

Kdo bodo slovenski aduti v Helsinkih?
Na koga med njimi velja biti posebej pozoren? Najprej na Rožleta Prezlja v skoku v višino. Potem pa po vrsti na Brenta LaRuja v teku na 400 metrov z ovirami, Marino Tomič v teku na 100 metrov z ovirami, ter na najmlajšega v slovenski reprezentanci Žana Rudolfa v teku na 800 metrov. Tu so še vse tri finalistke iz Barcelone: Tina Šutej, Snežana Rodič in Martina Ratej ter Marija Šestak, ki je z izkušnjami nasploh prva favoritinja za finale. Za kolajno – tako menijo atleti in Atletska zveza Slovenije – ni favorit nihče.

Množičen izpad na prejšnjih štirih evropskih prvenstvih, ko je po kvalifikacijah z nastopi končalo skupaj 57 atletov in atletinj in vse štafete (skupaj 6) tudi za Helsinke ne ponuja trdnih temeljev za optimizem. Tudi zato sta dva finalna nastopa precej realno zastavljen cilj AZS-ja. V Helsinkih bo v reprezentanci Slovenije nastopalo 15 atletov in atletinj in ženska štafeta 4 x 100 metrov.