"Vedno sem dobro nastopal na velikem tekmovanju, je pa res, da sem si večkrat želel teči pod 45 sekund in biti hitrejši na 200 metrov. Zadnja štiri leta so bila enaka, podobne poškodbe so se ponavljale. Poskušali smo malo spreminjati, a ni šlo, zato sem se odločil za večjo spremembo," je povedal v pogovoru za Val 202.
Novi trener, nekdanji vrhunski atlet v teku na 110 m ovire, je za enega prvih ciljev sodelovanja z Janežičem izpostavil nov rekord na 200 metrov in s tem dvig hitrosti, izpostavlja pa številne vrline svojega novega varovanca:
"Luka ima izreden občutek za ritem. Dobro posluša svoje telo in podaja prave informacije. Na podlagi tega bomo lažje dozirali intenzivnost in količino treninga ... da bomo držali pravo raven, da ne bo preutrujen. Osredotočiti se bo treba na 200 metrov, popraviti državni rekord. Če bo konstantno tekel pod 21 sekundami, potem bo imel tudi na 400 m boljši rezultat. Razviti bo treba dober startni pospešek in maksimalno hitrost."
Ko veliko potujem, si včasih rečem, kako je mogoče, da so atleti, ki potujejo in tekmujejo še več, ves čas v vrhunski formi. Kako je to mogoče? Sam sem namreč utrujen, za dober trening sploh ni časa. Potem pa vidim, da imajo s seboj celo ekipo, trenerja, maserja, fizioterapevta, menedžerja, ampak - to si slovenski atleti težko privoščimo.
Luka Janežič poudarja, kako hitra je konkurenca, vrhunskih tekmovalcev pod 45 je veliko. "Vsi vrhunski 400-metraši so zelo hitri, tečejo pod 20 na 200 metrov ali celo pod 10 na 100 metrov." Kako do te hitrosti? "Poskušali bomo že v bazi delati več hitrih treningov, da bo telo navajeno na to. Prej smo bazo delali malce počasneje, potem pa v obdobju pred tekmami začeli sprintati. Že v bazi bom zdaj delal hitre treninge, da bodo mišice prilagojene na hitrost. To je nov način treninga. Dejansko je treba biti hiter. Je pa res, da je potem večje tveganje za poškodbe. Moramo vedeti, eno je sprint, drugo pa teči hitro. To je velika razlika, tudi kar zadeva napor, poškodbe."
Janežič je še poudaril, da občuduje atlete, ki so od prve do zadnje tekme vrhunski. "V Dohi ali Šanghaju odlično začnejo sezono, po štirih mesecih pa jo v Zagrebu končajo z istim rezultatom. To si, iskreno, tudi jaz želim, pa ne vem čisto natančno, kaj storiti, da si tako vrhunski. Mogoče je skrivnost v regeneraciji. Ko veliko potujem, si včasih rečem, kako je mogoče, da so atleti, ki potujejo in tekmujejo še več, ves čas v vrhunski formi. Kako je to mogoče? Sam sem namreč utrujen, za dober trening sploh ni časa. Potem pa vidim, da imajo s seboj celo ekipo, trenerja, maserja, fizioterapevta, menedžerja, ampak – to si slovenski atleti težko privoščimo."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje