"Presrečna sem. Neverjetno, sploh ne vem, kako bi lahko opisala svoje občutke ... To je sanjski zaključek prav tako sanjske dvoranske sezone. Na svojem prvem dvoranskem SP-ju sem osvojila odličje. Zahvaljujem se vsem, ki so mi stali ob strani – na čelu s svojo družino, ekipo s trenerjem Rožletom Prezljem ... Brez njih ne bi bilo tega uspeha," je dejala po podelitvi odličij.

Sorodna novica Lia Apostolovski skočila do brona in uresničila sanje

Pred prvenstvom je bila finalistka velikih članskih tekem na prostem v zadnjih letih tudi v širšem krogu favoritinj za medalje, ki je pa do Glasgowa še ni osvojila. Obenem je bila tudi prvo ime šestčlanske slovenske reprezentance na Škotskem. Zaradi poškodbe je namreč nastop odpovedala Tina Šutej, ki bi branila bron. Tega je v skoku s palico osvojila pred dvema letoma v Beogradu. Prav tako ni bilo Anite Horvat, srebrne na 800 m na lanskem dvoranskem EP-ju v Carigradu, kjer je bila druga tudi Šutej.

A Apostolovski odličja vseeno ni napovedovala: "Povedala sem to, kar sem nameravala in kar sem čutila. Za mano je najboljša sezona in vedela sem, da sem dobro pripravljena in da moram le še uživati v skokih." Kolajno je osvojila precej pred koncem finala, na višini 1,95 metra. Ves čas je namreč vodila skupaj s tekmovalkama, ki sta ji potem na razglasitvi delali družbo na zmagovalnem odru. Slavila je Avstralka Nicola Olyslagers.

Osredotočena le nase in na tehnično izvedbo

Olimpijska podprvakinja, ki je bila lani tretja na SP-ju na prostem v Budimpešti, je preskočila 1,99 m. Druga je bila z 1,97 m branilka naslova, Ukrajinka Jaroslava Mahučik, ki je bila srebrna na SP-ju na prostem v Dohi leta 2019 in bronasta na olimpijskih igrah leta 2021 v Tokiu. "Odločilno je bilo, da sem v prvih poskusih opravila vse skoke vključno z 1,95 m. O samih višinah med tekmo sicer nisem razmišljala, le skakala sem in se osredotočala nase in na tehnično izvedbo. Nisem se niti ukvarjala s tekmicami," je dodala 23-letna Ljubljančanka.

Zalomilo se ji je šele na 1,97 m, kar je tri centimetre pod slovenskim rekordom Britte Bilač, ki je Sloveniji leta 1994 priborila zlato na evropskem prvenstvu: "Izpustila sem višino 1,97 m, ker sem imela na njej ob prvem skoku krče v nogah. Nisem želela tvegati poškodbe ob koncu sezone. Zato sva se s trenerjem Rožletom Prezljem odločila, da preostalih skokov na 1,97 m ne opravim. Upala sem na najboljši mogoči razplet in mi je uspelo. Nisem se sicer mogla boriti do konca, a sem v takih okoliščinah storila vse, kar je bilo mogoče."

Nato so odpadle še tri tekmovalke, Nemka Christina Honsel, Srbkinja Angelina Topić in Britanka Morgan Lake. A vse s popravami na nižjih višinah, kar je pomenilo, da je bila tedaj slovenska predstavnica na končnem tretjem mestu. Ko je kot zadnja izmed omenjene trojice letvico na 1,97 m tretjič podrla še Honsel, je sledil skoraj sočasni krik iz dveh grl, ki se je slišal kar glasno v polni Emirates Areni v neposredni bližini kultnega stadiona Celtic Park, saj tedaj ni bilo posebne drame na drugih tekmovališčih.

Ves trud se je obrestoval

Skoraj sočasno sta namreč roki zmagoslavno dvignila na tribuni visoko nad tekmovališčem Prezelj in spodaj pod njim Apostolovski, se spogledala in oba od veselja zakričala: "Ta vzklik je bil le potrditev dejstva, da sem osvojila medaljo. Ves trud in vse vlaganje v atletiko in v skok v višino se je obrestoval."

"Nisem čutila nobenega bremena. Imamo res veliko dobrih atletov v reprezentanci, tudi v Glasgowu so se sotekmovalci izkazali, vse skupaj je bilo velika motivacija zame. Sama pa sem že odšla na SP kot na vsak drug miting in tekmo. A mi bo ta medalja še dodatna motivacija za olimpijsko sezono na prostem. Pred naslednjim obdobjem treninga pa si bom najprej privoščila dopust in počitek. O poletni sezoni kaj posebno zdaj zato niti ne razmišljam," je končala Apostolovski.