Caster Semenya je razočarana, da je po dveh letih sodnih bojev izgubila pravico, da brani dvakratni naslov olimpijske prvakinje v teku na 800 m. Foto: Reuters
Caster Semenya je razočarana, da je po dveh letih sodnih bojev izgubila pravico, da brani dvakratni naslov olimpijske prvakinje v teku na 800 m. Foto: Reuters

Z novo odločitvijo švicarskega vrhovnega sodišča v Lozani je primer Caster Semenye, ki ji je njena prirojena posebnost omogočala tekaško prednost pred drugimi atletinjami, dobil sodni epilog.

Testosteron je najpomembnejši moški spolni hormon, ki ima številne funkcije. Študija švedskih raziskovalcev v reviji British Journal of Sports Medicine je pokazala, da lahko ženske z višjo stopnjo testosterona tečejo bolje in imajo več mišične mase, kar daje prav odločitvi Svetovne atletike (IAAF), ki je na srednjih progah Caster Semenyi prepovedala tekmovati.

Prirojena hiba – hiperandrogenizem
Južnoafričanka zaradi prirojene telesne hibe trpi za hiperandrogenizmom. V telesu ima razvite moške spolne organe, notranje testise, ki proizvajajo moški hormon testosteron. Kljub tej telesni posebnosti je zdaj 29-letnica tekmovala na največjih mitingih. Semenya je dvakratna olimpijska (2012 in 2016) in trikratna svetovna prvakinja (2009, 2011, 2017) v teku na 800 metrov.

Njen primer je sprožil žgočo polemiko, krovna svetovna federacija za atletske športe je Semenyo suspendirala zaradi visokih vrednosti testosterona, potem ko je ta zavrnila jemanje sredstev, s katerim bi si umetno zmanjšala vrednosti moškega hormona.

Zdaj 29-letna Caster Semenya je pred usodno odločitvijo IAAF-a ravno začela širiti svoj tekmovalni spored na 1500 m; bron na SP-ju v Londonu 2017, zlato na igrah Commonwealtha 2018. Nastop na olimpijskih igrah v Tokiu zdaj lovi v šprintu na 200 m. Foto: Reuters
Zdaj 29-letna Caster Semenya je pred usodno odločitvijo IAAF-a ravno začela širiti svoj tekmovalni spored na 1500 m; bron na SP-ju v Londonu 2017, zlato na igrah Commonwealtha 2018. Nastop na olimpijskih igrah v Tokiu zdaj lovi v šprintu na 200 m. Foto: Reuters

Leta 2018 sprejeli pravilo o meji testosterona
Odločevalci pri IAAF so uvedli zgornjo dovoljeno mejo testosterona v ženski kategoriji izključno zaradi tega, da bi ohranili pošteno in smiselno tekmovanje. Pravilo je začelo veljati leta 2018. Semenya se ga je lotila z vsemi pravnimi sredstvi, a so švicarski vrhovni sodniki tudi v drugo pritrdili odločitvi Svetovne atletike.

Pravilo določa, da lahko ženske nastopijo na srednjih progah od 400 m do ene milje (1609 m) le, če v krvi nimajo več kot pet nanogramov testosterona na liter krvi. Sicer morajo preiti na druge razdalje.

Ne bom dovolila, da me IAAF drogira
Semenya je pravico iskala tudi pred športnim razsodiščem CAS v Lozani, vendar neuspešno. Sledila je pritožba na švicarsko vrhovno sodišče, ki lahko spremeni odločitve tudi CAS-a. V najnovejši razsodbi je vrhovno sodišče pretresalo pravilnost odločitev CAS-a, a v samem postopku ni našlo nepravilnosti in CAS s sodbo ni kršil osebnih pravic Semenye in njenega dostojanstva.

"Zelo sem razočarana," je zadnjo razsodbo komentirala Južnoafričanka. "Ne bom dovolila, da bi me Svetovna atletika 'drogirala' ali me ustavila, da bi bila to, kar sem."

"Izključitev športnic ali ogrožanje našega zdravja izključno zaradi naših naravnih sposobnosti postavlja IAAF na napačno stran zgodovine," je še dejala Semenya. "Še naprej se bom borila za človekove pravice športnic, tako na atletskih progah kot zunaj njih, dokler ne bomo vsi lahko tekli prosto, kot smo se rodili. Vem, kaj je prav, in naredila bom vse, da zaščitim osnovne človekove pravice za mlada dekleta povsod," je dejala Semanya za britanski BBC.

Ne more braniti olimpijskega zlata
Švicarsko vrhovno sodišče pa je sporočilo: "Poštenost športa je upravičena skrb in je osrednje načelo športnega tekmovanja. Je eden izmed stebrov, na katerih temelji tekmovanje."
Razsodba pomeni, da Semenya na prestavljenih olimpijskih igrah v Tokiu, ki bodo naslednje poletje, ne bo mogla braniti naslova na 800 m.

Za 1,46 sekunde za normo na 200 m
Marca je dejala, da želi na OI v Tokiu tekmovati na 200 m, na razdalji, za katero ji ne bi bilo treba jemati zdravil. Da bi lahko tekmovala, bi morala preteči kvalifikacijski čas 22,80 sekunde, čeprav je trenutno njen najboljši čas na tej razdalji 24,26 sekunde.