Tekmovanja v deseteroboju in sedmeroboju ne sodijo med najbolj medijsko odmevna, čeprav so zmagovalci najbolj vsestranski atleti. 24-letna Švedinja je v zadnjih petih letih postala prava zvezdnica. Tudi svetovna rekorderka Jackie Joyner-Kersee ni bila tako popularna. Carolina se veseli vsakega tekmovanja, sedmeroboj jemlje kot igre brez meja, in ne kot dvodnevno trpljenje.

Tekmicam ne prepusti ničesar
Potem ko je pobrala vse naslove v mladinski konkurenci, je nezaustavljiva tudi pri članicah. Zmagala je na evropskem prvenstvu v Münchnu in Göteborgu, svetovna prvakinja je v Osaki postala že tretjič zapored in tudi na olimpijskih igrah v Atenah ni imela konkurence. Za poraz ne pozna že pet let in pol. Strokovnjaki se sprašujejo, ali lahko izboljša tudi svetovni rekord. Američanka Joyner-Kerseejeva je 24. septembra 1988 na olimpijskih igrah v Seulu postavila svetovni rekord (7.291 točk), ki se zdi zares nedosegljiv.

Izjemen prvi dan
V Osaki so razmere za vrhunske dosežke dokaj slabe. Neznosna vročina ovira atlete, tekmovalke v sedmeroboju pa so bile dva dni na stadionu in po zadnji disciplini so bile povsem izmučene. Carolina je pobudo prevzela že po drugi disciplini, ko je v skoku v višino preskočila kar 195 cm, kar je njen osebni rekord. To bi zlahka zadostovalo celo za finale specialistk za to disciplino. Prvi dan je bil naravnost sanjski. Začela je z izenačitvijo osebnega rekorda v teku na 100 m z ovirami (13,15), po fantastičnem skoku v višino pa je bila solidna tudi v suvanju krogle (14,81 m) in v teku na 200 m (23,28).

Izboljšala 18 let star rekord
Drugi dan je po tradiciji njen, saj je najprej na vrsti skok v daljino, kjer tekmuje tudi v specialni disciplini. Tokrat je zmogla 6,85 m, kopje je vrgla 47,98 m daleč, za konec pa je 800 m odtekla v času 2:12,56. Ukrajinko Ljudmilo Blonsko je za seboj pustila kar za 200 točk. Za 25 točk je izboljšala 18 let star rekord Larise Turčinske, ki je 11. junija 1989 v Brijansku osvojila 7.007 točk. ''Najbolj srečna sem, ker mi je uspelo preseči mejo 7.000 točk. Moj motiv je bil osebni rekord. Počutim se izjemno. To je moj največji dosežek v karieri,'' se je smejalo Klüftovi, ki je nastop v skoku v daljino odpovedala zaradi utrujenosti po sedmeroboju.

Prihaja iz športne družine
Carolina je izjemno nadarjena, ima prirojeno hitrost in eksplozivnost. Uživa v treningih in še bolj na tekmah. Ima športne gene, saj je ljubezen do športa podedovala po očetu Johnnyju, ki je igral v prvi švedski nogometni ligi. Mati Ingalill je včasih skakala v daljavo. ''Z očetom sem že kot majhen otrok brcala žogo in plezala po drevesih. Nikoli nisem bila pri miru. Nihče me ni silil v športne aktivnosti, zdelo se mi je samoumevno, da se giblješ. Z enajstimi leti sem prvič obiskala stadion, s sestro sva šli pogledat atletski trening in takoj mi je bil zelo všeč. Hotela sem se preizkusiti v vseh disciplinah in trenerji so ugotovili, da sem najprimernejša za sedmeroboj,'' se svojih začetkov spominja prikupna plavolaska z zmagovalnimi geni.

Ničesar ne prepušča naključju
Zaveda se, da nič ne pride kar samo od sebe. Trenira devetkrat na teden po dve uri. V atletski disciplini, kjer so napori ogromni, so poškodbe zelo pogoste. Ključ do uspeha tiči tudi v odličnem trenerskem štabu. Glavni trener Agne Bergvall ima nadzor nad vsemi disciplinami in je najbolj zaslužen za njene podvige. Trener za šprinte je Tobias Karlsson, za tehniko na ovirah pa Hakan Widlund. Na stadionu deluje sproščeno, vedno je nasmejana, kameram pa nastavlja v švedsko zastavo pobarvane nohte. Niti za trenutek ne more biti pri miru. Medtem ko tekmice v senci počivajo, ona poskakuje in išče stike z gledalci na stadionu.

Zlato v Münchnu je pomenilo preboj na vrh
Leto 2002 je bilo prelomno za Klüftovo. Veliko atletov blesti v mladinski konkurenci, potem pa se med člani povsem izgubijo. Nekateri zelo hitro obupajo in celo končajo športno pot. Carolina je leta 2002 najprej postala mladinska svetovna prvakinja v sedmeroboju na Jamajki, kjer je postavila tudi mladinski svetovni rekord. Na olimpijskem stadionu v Münchnu je zablestela v polnem sijaju. Z odličnim izidom (6.542 točk) je postavila nov mladinski rekord in osvojila zlato medaljo na evropskem prvenstvu. Za 92 točk je ugnala Nemko Sabine Braun, ki je bila več let v samem svetovnem vrhu. Po njeni prepričljivi zmagi v bavarski prestolnici so mnogi strokovnjaki dejali, da niso nastopile tri zvezdnice sedmeroboja, Britanka Denise Lewis, Francozinja Eunice Barber in Rusinja Jelena Prokorova.

V Parizu čez magično mejo
Po sanjski predstavi na svetovnem prvenstvu v Parizu avgusta 2003 ni bilo več nikogar, ki bi malce podvomil o izjemni sposobnosti simpatične Švedinje. S 7.001 točko je presegla magično mejo in postala tretja atletinja v zgodovini, ki je končala sedmeroboj z več kot 7.000 točkami. Prvih šest izidov vseh časov ima v lasti Kerseejeva. ''Zame je pomembna vsaka zmaga, na rekorde ne mislim. Počutim se kot majhna deklica v velikem svetu,'' pravi priljubljena Carro, kot jo kličejo prijatelji. Sanjski razplet v francoski prestolnici je dopolnil tudi njen spremljevalec Patrik Kristiansson, ki je v skoku s palico prišel do bronaste kolajne. Spoznala sta se spomladi leta 2001 na kanarskem otoku Lanzarote, zdaj pa skupaj živita v Karlskroni.

Ima še precej rezerve pri metih
''Nimam se za zvezdnico. Sem povsem navadno dekle. Zelo rada tekmujem in tudi po vseh zlatih medaljah ostajam enaka kot prej,'' je razlagala študentka sociologije in zgodovine, potem ko so jo novinarji že primerjali s Kerseejevo. Američanka je bila svetovna prvakinja v skoku v daljavo leta 1987 v Rimu in leta 1991 v Tokiu. Ob svetovnem rekordu v sedmeroboju v Seulu je pristala pri 727 cm, kar je neverjeten dosežek. S tako daljavo bi gladko zmagala na vseh tekmah v zadnjem obdobju. Kerseejeva je bila odlična tudi v teku na 100 m z ovirami (12,69) in v teku na 200 m (22,56). Klüftova je boljša od Kerseejeve v skoku v višino. Švedinja ima v vseh disciplinah sijajne izide za trenutno konkurenco, če pa jo primerjamo s Kerseejevo, je preslaba predvsem v metu krogle in v teku na 200 m. ''Sem zelo močna v skakalnih disciplinah, precej rezerve pa imam še pri metih. Skačem sproščeno in dobri rezultati pridejo kar sami od sebe. Pri metih nisem tako razbremenjena, več mislim na vsako malenkost,'' se svojih pomanjkljivosti zaveda Carolina.

Dejavno pomaga ljudem v Afriki
Tudi v zasebnem življenju ima jasne poglede na prihodnost in ne živi v oblakih. Potem ko je v Parizu za zmago prejela 60.000 ameriških dolarjev, je dejala, da se ne bo preselila v davčni paradiž Monte Carlo. V kneževino sta se preselila Kajsa Bergqvist in Christian Olsson, ki sta prav tako velika švedska zvezdnika. ''Ostala bom na Švedskem pri svoji družini in prijateljih, na katere sem zelo navezana. Po koncu kariere bi se raje kot v Monte Carlo preselila v Afriko in pomagala ljudem. Rešiti kakšno življenje je vsekakor več kot osvojiti zlato na kakšnem velikem tekmovanju,'' je svoje načrte razkrila Carolina. Veliko svojega časa nameni podpori otrokom v Afriki. Njeni pokrovitelji so se že vključili v programe podpore afriškim vasem. Dopisuje si tudi z majhnimi otroki, še posebej se je v program organizacije PLAN vključila, ko je obiskala Afriko in videla stiske ljudi. Po olimpijskih igrah v Atenah je bila v Keniji in se zato odpovedala tudi nastopu na finalu velike nagrade v Monte Carlu, kjer bi lahko zaslužila 100.000 ameriških dolarjev nagrade.

Naslednji cilj je Peking
V domačem Växjöju so jo po vrnitvi z največjih tekmovanj pričakali kot njenega slovitega someščana Matsa Wilandra, ki je kraljeval na teniških igriščih pred 20 leti. ''Zame je vsako leto poglavje zase. Moj cilj so vsekakor olimpijske igre v Pekingu leta 2008, vendar nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo jutri. V življenju samo sledim tistemu, kar mi pove srce. Morda bom čez nekaj let poskusila tekmovati tudi v skoku v daljavo,'' je razkrila svoje cilje Klüftova.

Aleš Golob