Robert Renner je letos postal evropski prvak med mlajšimi člani, postavil pa je tudi nov državni rekord 5,65 metra. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Robert Renner je letos postal evropski prvak med mlajšimi člani, postavil pa je tudi nov državni rekord 5,65 metra. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Nastop na SP-ju bo za Rennerja nekaj posebnega, ne nazadnje še nikoli ni tekmoval na tako velikem stadionu, kot je Ptičje gnezdo. Foto: Reuters
Za skok ob palici ga je navdušil oče, ki je z njim na vseh treningih, v Peking pa ne bo odpotoval. Foto: MMC RTV SLO/Ervin Čurlič
Renaud Lavillenie bo poskušal osvojiti še zadnjo manjkajočo lovoriko: naslov svetovnega prvaka na prostem. Foto: EPA

21-letni član Kladivarja ima 21. izid letos v skoku ob palici. Nastop na stadionu Ptičje gnezdo (kvalifikacije ga čakajo v soboto) bo nagrada za odlično sezono, ki jo je julija kronal z naslovom evropskega prvaka med mlajšimi člani, na balkanskem prvenstvu pa je z novim državnim rekordom 5,65 m izpolnil normo za svoje prvo člansko svetovno prvenstvo.


Koliko bo treba v Pekingu skočiti za finale, kakšna bo kvalifikacijska norma?
Verjetno bo postavljena zelo visoko. Morda na 5,75 metra. Za finale pričakujem, da bi lahko zadostovalo 5,65 do 5,70 metra. Pomembno bo tudi, v katerem poskusu bom preskočil to višino. To bo ključno. Idealno bi bilo, če bi v prvem poskusu preskočil 5,65 metra.

Vam na treningu v zadnjem obdobju to pogosto uspe?
Imel sem veliko težav z žuljem na roki, zato en mesec na treningih nisem skakal, ampak sem šel s tekme na tekmo. Šele v zadnjem času mi je uspelo nekaj dobrih treningov, sploh glede na to, da sem na treningu slabši kot na tekmah. Imel sem stalne skoke, skočil v prvem poskusu 5,60, zato upam, da mi bo v Pekingu uspelo. Letvico sem na treningu dvignil že na 5,75 metra, ampak sem jo podrl. Vseeno, ti stalni skoki mi dajejo upanje in motivacijo.

Kako ste zadovoljni s sezono, ki bo sicer za vas nenavadno dolga, saj vas čaka še prvo člansko svetovno prvenstvo?
Sezona je bila zelo dobra, potem ko sem imel dve leti težave in so bili izidi daleč od želenih. Zdaj se vse vrača v dobrem. Samo še stopnjevati moram vse to ...

Potem ko ste postali svetovni prvak med mlajšimi mladinci, najbrž niste pričakovali, da bo preboj med člane tako zahteven, kajne?
Po tistem naslovu prvaka sem sicer leto in pol še napredoval, nato pa je prišla kriza. Res je, nisem pričakoval tega. Pet metrov sem lahko preskočil, več ne. Daleč od tega, da bi bil edini atlet, ki se mu je to zgodilo, a vseeno ne pričakuješ, da se bo to zgodilo ravno tebi. Naredil bom vse, da se to ne ponovi več.

Kako težko je bilo v tem obdobju? Ste že kaj obupovali?
Kar hudo je bilo. Če v dveh letih ne narediš niti približno tistega, kar bi si želel ... Pomislil sem tudi na konec kariere. Trenerju sem že rekel, ali ima sploh še smisel, ampak sem se še na istem treningu zavedal, da ne mislim resno.

S trenerjem Milanom Krajncem sodelujeta že od začetka vaše kariere ...
Drži. Zdaj sem že na takšni ravni, da se oba učiva in tudi on odkriva nove stvari. Edino, kar mi manjka je, da nimam močnejših partnerjev, s katerimi bi treniral. Zdaj, ko imam boljše izide, to ne bo težko.

Pričakujete v Pekingu hud boj za naslov prvaka, ali pa se zdi, da je Renaud Lavillenie premočan za konkurenco?
Manjka mu le še ta naslov, tako da bo zelo motiviran. Vendar mu ne bo lahko, saj so to sezono štirje skakalci takoj za njim, vsi pa so letos že preskočili 5,90. Prav lahko mu mešajo štrene.

Kdaj so najboljša leta za skakalce ob palici?
Načeloma se razvijejo malce pozneje kot pri drugih disciplinah ... Nekje od 25. do 30. leta oziroma malce čez.

Koliko palic gre z vami na letalo v Peking?
Sedem do osem.

Koliko stane ena palica?
700 evrov. Imam jih več kot 40, dobim pa jih od sponzorja.

To poletje je odmevala nesreča avstrijske skakalke s palico Kire Grünberg, ki se je hudo ponesrečila na treningu in si zlomila vratna vretenca. Ste v zadnjem času doživeli kakšen hujši padec?
Že lep čas nimam slabe izkušnje, se pa to dogaja. Kadar sem padel, ni bilo hudo in se nisem poškodoval. Prvo pravilo, ko gre kaj narobe, je, da se držiš palice. Če jo spustiš, se lahko zgodijo hude stvari. Res je imela nesrečo, zgodilo se je na treningu pri zaletu iz osmih korakov. V Avstriji bosta dva mitinga, na katerih bodo zbirali denar za njeno rehabilitacijo. Tudi Lavillenie pride, mene pa so povabili 11. septembra v Linz.

Tudi vaš oče je skakal s palico. Kako uspešen je bil?
Bil je bolj mnogobojec, tako da sem ga zdaj preskočil že za več kot en meter. Mi je bil pa najbolj zgled, saj sem že takrat, ko sem bil majhen, rekel, da se bom tudi jaz ukvarjal s tem športom. Trenirati sem takoj začel ob palici in v prvo zadel disciplino, ki mi najbolj ustreza.

Vas oče pogosto spremlja na treningih in tekmah? Bo šel morda z vami celo v Peking?
Ne, v Peking ne bo šel, so pa že rezervirali vstopnice za olimpijske igre v Riu (smeh). Drži pa, da je zraven na treningih, kjer me snema za poznejše videoanalize.