Tretji sta bili Britanka Holly Bradshaw, nekdanja dvoranska evropska prvakinja in bronasta na prejšnjem EP-ju na prostem, ter Belorusinja Irina Žuk, ki sta končali na 4,65 m.

"Izjemno sem vesela. To je moja prva članska medalja, na veliki tekmi sem nazadnje stala na odru za zmagovalke leta 2006, ko sem na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojila srebrno medaljo. Bilo je zelo težko danes, saj zjutraj zaradi pozitivnega primera koronavirusa v naši ekipi nisem vedela, ali bom lahko sploh nastopila. Potem sem okoli poldneva vendarle dobila spodbudnejše novice. Tudi tekma ni bila najlažja, a sem se zbrala in osvojila tisto, kar sem napovedala, odličje. Težko bi bilo bolje. No ja, le zlato, ampak tudi srebro je zame tokrat izvrstno," je povedala Šutejeva in napovedala boj za najvišja mesta tudi na letošnjih olimpijskih igrah v Tokiu.

V skoku s palico ni bilo kvalifikacij, v finalu je neposredno nastopilo vseh deset tekmovalk, ki so dobile pravico nastopa na prvem velikem tekmovanju v kraljici športov po letu in pol ter po svetovnem prvenstvu leta 2019 v Dohi.

Težave je imela na 4,45 in 4,55 metra
Šutejeva je 4,35 m preskočila v prvem poskusu, na 4,45 m pa je bila prvič daleč od uspeha in padla na blazino, še preden bi prešla letvico. Povsem drugače je bilo v naslednjem skoku, v katerem je bila tako suverena, da je bila več kot 20 centimetrov nad letvico, in se gladko premaknila na naslednjo višino, pred katero je delila šesto mesto.

Letvica je bila nato na 4,55 m, in ko je bilo že videti, da bo to nov uspešen poskus, je letvico med padanjem podrla s telesom in s tem izgubila dve mesti v razvrstitvi. V drugem poskusu je ponovila drugega s prejšnje višine, le da nekoliko manj nad letvico, in se povzpela na tretje mesto.

Nekdanja mladinska svetovna podprvakinja je nato nadaljevala na višini 4,60 m, pred prvim poskusom je bila četrta, v konkurenci pa je ostalo le še pet njenih tekmic, štiri so pred tem že končale prvenstvo. Šutejeva je višino prva preskočila v prvem skoku in začasno prevzela vodstvo; dve preostali tekmovalki na tej višini nista skakali, dve pa sta zaostali za slovensko rekorderko.

Pred skoki na 4,65 m je bila Šutejeva druga, pred njo je bila le Žukova z zgolj dvema, a uspešnima skokoma na nižjih višinah. Ko je Šutejeva 4,65 m zmogla v drugem skoku, že prvič pa je letvica poskakovala po stojalu, preden je padla, je bila vse bližje odličju.

Moserjeva presenetila z osebnim rekordom
Vodstvo je prevzela po prvem uspešnem skoku na 4,70 m, s tem je izenačila svoj najboljši izid sezone. Le Moserjeva je bila na tej višini uspešna prvič, a je prejšnjo preskočila šele tretjič in je zato zasedala drugo mesto. Švicarka je Šutejevo nato prehitela na 4,75 m, kjer je letvico za osebni rekord preskočila drugič, Šutejeva pa je letvico dvakrat podrla. Zadnji poskus je nato pustila za 4,80 m, kjer je opravila zadnji, žal neuspešen skok na EP-ju.

Slovenija ima na dvoranskih EP-jih osem kolajn
Šutej je osvojila osmo medaljo na dvoranskih evropskih prvenstvih za slovensko atletiko, peto srebrno. Vseh osem odličij je osvojilo sedem atletinj, atleti pa so prišli najvišje do četrtega mesta.

Zlato odličje je na 36 dvoranskih EP-jih za Slovenijo osvojila le Jolanda Čeplak, ki je na 800 metrov 3. marca leta 2002 na Dunaju dosegla še zdaj veljaven svetovni rekord (1:55,82). Čeplakova ima edina dve medalji s teh tekmovanj, na 800 m je bila bronasta leta 2007 v Birminghamu.

V Torinu leta 2009 sta na zmagovalne stopničke stopili Marija Šestak z drugim mestom v troskoku in Sonja Roman s tretjim mestom v teku na 1500 m; slednja je zaradi dopinga ruske tekmice šest let pozneje dobila srebro. To sta bili zadnji slovenski odličji na teh prvenstvih.

Srebrni kolajni sta osvojili še Brigita Bukovec na 60 m ovire leta 1996 v Stockholmu in Alenka Bikar na 200 m leta 2000 v Gentu. Bronasto odličje je prispevala še pokojna Jerneja Perc na 60 m leta 1996 v Stockholmu.

Janežič brez možnosti v finalu na 400 metrov
Luka Janežič je pred tem v finalu na 400 m zasedel zadnje, šesto mesto (47,22). Zmagal je Španec Oscar Husillos (46,22), ki je prehitel oba Nizozemca. Tony van Diepen je osvojil srebro (46,25), Liemarvin Bonevacia pa bron s 46,30. Janežič je v finalu tekel na prvi progi in kmalu zaostal za tekmeci na svoji šele drugi tekmi to sezono.

"Vedel sem, da bo težko, manjkalo mi je vzdržljivosti, ki se dobi na tekmovanjih. Poleg tega sem bil na prvi progi, sem velik in je na njej najtežje teči. Zelo sem moral paziti na prestope. Vendar pa ostaja dejstvo, da so bili finalisti tokrat hitrejši od mene, to sem videl že po prvem krogu. Na EP sem prišel, da si dvignem samozavest. Lani ni bilo velikih tekmovanj, na prvem letošnjem pa sem dokazal, da sem med šestimi najboljšimi v Evropi. Prišel sem v finale in izpolnil cilj," je dejal Janežič.

Med letoma 2017 in 2019 je bil trikrat zapored najboljši slovenski atlet leta. Konec januarja se je poškodoval, po dodatnih zdravniških pregledih je moral zaradi težav z levo stegensko mišico izpustiti del zimske sezone. Pred EP-jem je nastopil le na balkanskem prvenstvu in bil v Carigradu tretji.

"Težko se je bilo pripraviti tudi na tekmo, ker je bila prva novica dneva zjutraj pozitiven izvid testa v ekipi, pa potem ne veš, ali boš lahko sploh tekmoval. Sredi dneva sem v osamitvi v sobi le dočakal vest, da bom lahko tekel. Toda živimo v takšnih časih, da to ni bilo nič nenavadnega, tudi na tak scenarij smo morali biti pripravljeni. Le to je nenavadno, da je bil fizioterapevt Khalid Nasif, ki je bil pozitiven, cepljen, preden je prišel na EP, in pri njem ni nihče pričakoval pozitivnega testa," je dodal Janežič.

Filipičeva v finalu troskoka
Neja Filipič je predzadnji dan evropskega dvoranskega prvenstva v atletiki v kvalifikacijah troskoka dosegla osebni rekord. Skočila je 14,09 m in se s šestim izidom uvrstila v finale, ki bo v nedeljo.

"Zelo sem zadovoljna po vsem dogajanju, že od jutra imam čustveni 'rolling'. Včeraj sem pripravila načrt, kako bo potekal moj današnji dan, in ga poslala trenerju Srdjanu Djordjeviću. Napisala sem, da se bom zbudila ob 7.45. Tedaj me je trener tudi klical in me obvestil, da imamo pozitiven izvid testa v ekipi in moramo ostati v sobah ter mogoče ne bom mogla nastopiti," je prvi jutranji šok predstavila Filipičeva.

"Mislila sem, da se bo to uredilo v eni uri. Pa so šele čez eno uro prišli organizatorji in popisali vse, kdaj smo bili testirani in druge podatke. Mene in Šutejevo, ki tudi tekmuje danes, so odpeljali na testiranje in sporočili, da zagotovo ne bom mogla tekmovati danes, ampak mogoče jutri neposredno v finalu. Naredili so oba testa, hitrega in PCR, pri prvem so izidi znani v kakšni uri, pri drugem pa traja kar malo več časa. Ob 11. uri pa so mi sporočili, da je bil izvid testa negativen in imam na voljo 20 minut do prijavnice za tekmovanje," je stresno jutro strnila 25-dvajsetletna Žirovka, ki živi v Ljubljani.

Filipičevi se vse to na tekmovališču ni poznalo, že v prvem poskusu je dosegla 13,85 m in se približala dosedanjemu osebnemu rekordu 13,98 m. S tem je bila po prvi seriji na šestem mestu med osmerico potencialnih finalistk. V drugi seriji je prvič v karieri tudi v dvorani preskočila 14 m (14,09 m), na prostem je že poletela 14,22 m.

"Ne glede na vse sem se trudila ohraniti mirno kri in se spraviti v tekmovalno razpoloženje ter se osredotočiti nazaj na tekmo. Slabo mi je bilo, ker nisem jedla zajtrka, ničesar pred tekmo, niso nas namreč spustili v jedilnico. To je bilo čustveno res zelo naporno jutro. A adrenalin, ki se mi je sproščal ves ta čas, sem nato prelila v dobre skoke."

Vesela je bila, da je daleč skočila že prvič. "Idealno, potem se nisem več trudila le za izid, lahko sem ga le še izboljšala. In tudi to mi je uspelo. Potem v tretji seriji nisem skakala, sem zapustila tekmovališče, še preden sem bila dokončno v finalu. Treba je varčevati z energijo do jutri. Imeli bomo šest poskusov, tokrat smo imeli le tri, in zato prvi skok ne bo tako pomemben kot v kvalifikacijah."

Ingebrigtsen po pritožbi vendarle dobil zlato medaljo
Norveški atlet Jakob Ingebrigtsen, sprva pozno sinoči diskvalificiran po osvojenem prvem mestu v finalu na 1500 m, je bil po pritožbi vendarle razglašen za zmagovalca. Pritožbena žirija je v odločitvi zapisala, da je Ingebrigtsen na startu nogo položil s proge, "ker ga je porinil tekmovalec ob njem, vendar pri tem ni dobil nobene prednosti, ki bi vplivala na razplet tekme in doseženi izid". V nedeljo bo Ingebrigtsen tekel še na 3000 m, saj bo branil naslov izpred dveh let.

Sobotne končne odločitve, 60 m (M):                              
 1. M. JACOBS           ITA      6,47  
 2. K. KRANZ            NEM      6,60  
 3. J. VOLKO            SLK      6,61  
                                       
400 m (M):                             
 1. O. HUSILLOS         ŠPA     46,22  
 2. T. VAN DIEPEN       NIZ     46,25  
 3. L. BONEVACIA        NIZ     46,30  
 4. C. BENGSTRÖM        ŠVE     46,42  
 5. J. DOBBER           NIZ     46,82  
 6. L. JANEŽIČ          SLO     47,22  

400 m (Ž):                            
 1. F. BOL              NIZ     50,63 
 2. J. SWIETY ERSETIC   POL     51,41 
 3. J. WILLIAMS          VB     51,73 
                                      
1500 m (Ž):                           
 1. E. VANDERELST       BEL   4:18,44 
 2. H. KLEIN            NEM   4:20,07 
 3. M. PEREZ            ŠPA   4:20,39 

Palica (Ž):                            
 1. A. MOSER            ŠVI      4,75  
 2. T. ŠUTEJ            SLO      4,70  
 3. H. BRADSHAW          VB      4,65  
  . I. ŽUK              BLR      4,65  
                                       
Daljina (Ž):                           
 1. M. BECH-ROMANČUK    UKR      6,92  
 2. M. MIHAMBO          NEM      6,88  
 3. K. SAGNIA           ŠVE      6,75